Vesak − praznik rojstva, nauka in odhoda Bude

Po vsem svetu danes častijo Budov nauk, ki poudarja čuječnost. Budizem postaja tudi del kliničnega zdravljenja.

Objavljeno
14. maj 2014 08.27
Posodobljeno
14. maj 2014 12.00
INDIA-RELIGION-BUDDHIST
K. V., Delo.si
K. V., Delo.si

Danes, na polno luno v maju (ali juniju, odvisno od lunarnega cikla), budisti po vsem svetu praznujejo leta 1950 formalizirani rojstni dan, razsvetljenje in odhod Bude (Buddha Purnima, Vesak).

Rojen je bil med 4. in 5. stoletjem pr. n. š. na severu Indije. Takrat mu je bilo ime Siddhartha Gautama. Ker je prva leta svojega življenje preživel v izjemnem obilju kot princ, so ga ob soočenju z realnim življenjem ljudi presunili trpljenje, bolezni in pomanjkanje. Zato se je odpravil na dolgo (samo)raziskovanje, da bi odkril, kaj povzroča človeško trpljenje.

Po dolgotrajni meditaciji in spoznavanju različnih vadb je postal Buda (razsvetljeni). Prva temeljna resnica budizma je, da trpljenje (dukkha) obstaja in da ga je mogoče s pravilnim načinom življenja preseči.

Širil je spoznanje, da je vzrok za trpljenje nevednost, znanje (dhamma) pa način, kako to preseči. Končni cilj budistične poti je nirvana (osvoboditev od trpljenja).

Ob obletnici rojstva budisti obiskujejo templje in poslušajo budistične spise. Pred kipce Bude polagajo cvetje, dišave in sveče. Nekateri se tudi postijo in nosijo preprosta bela oblačila brez nakita.

Buda je zagovarjal etičnost in nenasilje. V azijskih državah so se uveljavile različne šole budizma, zato se tudi praznovanja med seboj razlikujejo. V Tibetu ima ponekod budizem še primesi šamanizma, sicer pa so med najbolj uveljavljenimi budističnimi šolami mahayana, theravada in vajrayana ter zen budizem na Japonskem. V posameznih državah obstaja še več vej ali šol budzima.

Raznovrstnost budizma se kaže tudi v številu pomembnih predstavnikov budističnega nauka, med njimi so Njegova svetost Dalajlama (Tibet) in Njegova svetost Karmapa (Tibet), Njegova svetost Somdet Phra Nyanasamvara (Tajska), častiti Mahasi Sayadaw (Burma) in Kodo Sawaki (Japonska).

Budistična vadba čuječnosti kot del kliničnega zdravljenja

Ker budizem ni teistična pot (ne zahteva verovanja v boga), poudarja pa sočutje in umirjenost, je vedno pogosteje tudi del sodobnih psiholoških terapevtskih praks, tudi v kliničnem okolju.

Budistična vaja za globoko sprostitev uma namreč pozitivno deluje pri posameznih mentalnih ali fizičnih težavah.