Zanje obstaja le ena prava smer: navzgor

Dunking Devils na eurobasketu našteli 70 nastopov v 18 dneh. Med »akrobati« je največ strojnikov.

Objavljeno
20. september 2013 18.42
Dunking Devils Ljubljana 19. seotember 2013
Mojca Finc, šport
Mojca Finc, šport
»Še ta skok, potem pa se preoblecite, pospravite trampolin in šibamo,« je Uroš Hrovat, vodja ekipe Dunking Devils, opozoril fante, da se jim mudi na nastop v Stožice. Anže, Luka, Matevž in Primož so poslušno slekli drese, nato pa iznenada pograbili žoge, v spodnjicah stekli proti trampolinu in v navalu smeha še zadnjič zabili v koš. »Za piko na i,« je dejal eden od njih.

Športna dvorana v Stožicah je zadnja dva tedna njihov prvi dom. Do konca evropskega prvenstva v košarki bodo imeli za sabo 70 nastopov na tem velikem tekmovanju. »Utrip eurobasketa smo dodobra začutili, saj imamo po dva do tri nastope na dan. Zjutraj je na sporedu trening, popoldne nastopamo med polčasoma na tekmi, zvečer pa v navijaškem središču. Druga skupina uprizarja akrobacije na Kongresnem trgu. Pa vendar smo imeli najbolj natrpan urnik na turneji v Argentini. Takrat smo našteli 40 nastopov v desetih dneh,« je pripovedoval Primož, potem ko se je z Urošem, Anžetom, Luko in Matevžem s kombijem pripeljal na drugo vadbo dneva v Šiško. Na vozilu sta izstopala napis Dunking Devils in sporočilo: There is one true direction: UP (Obstaja le ena prava smer: navzgor). »Bil nam je tako všeč, da smo ga vzeli za svojega,« je pojasnil Uroš. »Če se ne vzpenjaš, hitro padeš. Zato je napredek nujen,« je poudaril, preden je odklenil nove prostore skupine, v katerih se je svetil na novo položen parket in je dišalo po sveži barvi. »Za prenovo smo potrebovali tri tedne. Vzdolž dvorane bomo čez vso steno namestili ogledala, priskrbeli pa bomo tudi boljšo osvetlitev,« je še razkril načrte.

Zgodba o akrobatski skupini Dunking Devils se je začela pred desetletjem na Gimnaziji Bežigrad. Navdušile so jih Žabe, ena prvih akrobatskih skupin na svetovni košarkarski sceni. »V 90. letih prejšnjega stoletja so bili velik 'bum'. Nastopali so celo v končnici lige NBA, ko je še igral Michael Jordan! Njihova nekdanja maskota je prišla na našo šolo, bil je naš trener. Potem smo začeli nastopati na tekmovanjih ŠKL, super je bilo! Po gimnaziji pa je bilo vsega konec. Rekli smo si, nič, najeli bomo dvorano, jo opremili s trampolini, blazinami. Gremo zabijat in bomo videli, kako se bo zgodba naprej razvijala,« se je prelomnih let spominjal Uroš.

V današnji postavi so še trije, poleg Uroša še Primož in Domen, četrti, Miha, pa jih, odkar si je strgal križne vezi, le še bodri. Drugi so nehali zaradi poškodb, tudi zaradi pomanjkanja zanimanja ali prvih zaposlitev. »Jedro ekipe sestavlja od osem do deset fantov. Vseh skupaj pa nas je 30. Skupina je vsako leto večja,« je pojasnil Uroš. Končal je fakulteto za farmacijo, njegovi kolegi prav tako prihajajo iz naravoslovnih ved. »Največ nas je strojnikov,« je povedal Luka. »Potem so tu še zdravnik, fizik, difovec ...« so se dopolnjevali. »V naši ekipi imamo športnike, ki so zelo brihtne glavce. Opremo, ki jo uporabljamo, je skonstruiral eden od naših strojnikov. Prav tako imamo tudi svoj koš,« je Uroš ponosen na člane Dunking Devils.

Zvezdniki v Argentini

Vsi so ljubitelji košarke, a nihče je ni zares treniral. Luka se je ukvarjal z odbojko, Matevž s plezanjem, Primož s kolesarstvom, Uroš z veslanjem, Anže pa je zamenjal vrsto panog – od gimnastike in tenisa do golfa in nogometa.

Prepoznavnost so si povečali z nastopom v oddaji Slovenija ima talent. »Dala nam je krila,« je poudaril Primož. Za največji uspeh pa štejejo prodor v tujino, kar je bila njihova velika želja od ustanovitve. Predstavili so se v več kot 600 nastopih v 25 državah na petih celinah. Na koš so skakali v Argentini, Kolumbiji, ZDA, na Japonskem, Tajskem, v Indiji, Singapurju, Indoneziji, Egiptu ... V zabaviščnem parku Gardaland so nastopili v 300 šovih v treh mesecih. Prav posebno doživetje je bila Argentina. Sprejeli so jih kot največje zvezde. »Zbirali so naše avtograme, se z nami fotografirali,« je najlepše nastope opisal Uroš.

Ideje za nastope dobivajo na spletu. »Skupno akcijo usvojimo po dvajsetih ponovitvah,« je pojasnil Anže in dodal, da imajo tri treninge na teden. Dva s košem in trampolinom, eden je gimnastičen. Pred nastopom vadijo vsak dan. Zaradi poškodb so si priskrbeli dodatna nezgodna zavarovanja. »Res je, da se nismo poškodovali pri akrobacijah, ampak pri drugih športih,« je poudaril Anže, ki si je zlomil ključnico pri deskanju na snegu. Matevž si je pri izvajanju »trikov« prav tako na deski uničil gleženj, Primož ramo pri smučanju. Na treningih poskrbijo, da si zaščitijo določene dele telesa; denimo pokostnico, ker je najbolj obremenjena, pa gležnje in podlahtnico, da se ne poškoduje pri zabijanju.

Koliko obročev jim je že ostalo v rokah? »Eden. V Singapurju,« je odgovoril Anže. »Vijaki, ki držijo obroč, so popustili. Štirje so bili, zelo slabo pritrjeni. Za primerjavo: mi jih imamo sedem, pritrjeni so zelo močno. Skratka, popustili so, ko je eden od nas zabijal. Obroč mu je ostal v rokah. Posledica so bili štirje šivi na glavi.« Pa razbite table? »Štiri,« je statistiko predstavil Primož. »Na tekmi se nam kaj takega še ni zgodilo, le na treningu. Na eurobasketu, denimo, ne smemo skakati na obroč. Za njim so fotoaparati in kamere in ne smemo si dovoliti kakšne neumnosti. Vsekakor imamo še veliko drugega pokazati,« je razmišljal.

Izbor akrobacij na nastopih je odvisen od časa, ki ga imajo na voljo, in občinstva. »Začnemo z lažjimi akcijami, ki jih stopnjujemo,« so razkrili. Katere pa so osnovne prvine? »Horizontalen in vertikalen skok, potem so tu še dodatki: žoga pod nogo, pod ritjo, okrog hrbta ... Skačemo lahko tudi z dvema žogama, podajamo pa v tablo, v tla, v zrak. Vse je mogoče skombinirati: skok, obrat za 360 stopinj, žoga pod nogo, podaja v tla. Najtežja prvina? Dva obrata in zabijanje,« je razpredal Anže.

Dobrodošel podmladek

Skozi leta so Dunking Devils odprli mnogo novih poglavij, ne le tistega z akrobatsko vsebino: »V skupini sem našel prave prijatelje, videl svet, se naučil akrobacij, znam celo pasti, ne da bi si kaj polomil. Med seboj smo stkali močne vezi, trdna prijateljstva in izjemno zaupanje. Saj veste, če ne verjameš v tistega, ki skoči pred in za tabo, v takšni skupini nimaš kaj iskati,« je povedal Uroš, ki se zavzema, da bi se ime Dunking Devils z novimi rodovi ohranilo tudi v prihodnje. Prav zato skupina v svoje vrste vabi mlade, ki bi si želeli postati del njihove družine. In prava priložnost za prvo spoznavanje so dnevi odprtih vrat prihodnji teden.