Gradovi med pravljicami in resničnostjo

Triurni pohod od graščine Dvor do gradu Hrib ob jezeru Črnava in nato po poročnem drevoredu proti gradu Turn.

Objavljeno
19. julij 2012 11.22
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj
V Preddvoru so zelo ponosni na svojo bogato kulturno dediščino. »Poleg devetih cerkva, svetega Petra, Lenarta, Lovrenca, Miklavža, Jakoba, Nikolaja, Klemna, Egidija in Brezmadežne device Marije, imamo še šest gradov,« se je pohvalil Brane Likozar, predsednik Turističnega društva Preddvor.

Ob začudenju, kako neki, saj je doslej veljalo, da so gradovi štirje, najstarejši, Pusti grad, je zgolj v razvalinah, nato pa so še Dvor v središču Preddvora, Turn v Potočah in Hrib ob jezeru Črnava, pomenljivo pove, da dva še strokovno odkrivajo. »Več pa ne smem razkriti!« je radovednosti navkljub ostal molčeč predsednik.

Vselej le izgubljal

V naročju Storžiča, v Preddvoru, kjer se v zadnjem času za obiskovalce oglašujejo s sloganom Dvor mirne narave, želijo poleg naravnih lepot, znanih predvsem planincem, spodbuditi zanimanje za preteklost. Kot gospostvo je bil Preddvor precej večji od sedanje občine, in kot pravijo domačini, je skozi stoletja dolgo le izgubljal; ne le prostor, ampak tudi pravice in oblast.

Iz Preddvora in sosednjih vasi je speljanih 15 pohodniških in planinskih poti, oči se da spočiti ob umetnem jezeru Črnava, malo proč so urejene sprehajalni poti do gradu Turn in gozdna učna pot. Kolesarji se lahko podajo po krožni poti okoli Brda ali vasi Mače do Bašlja, Trstenika do Spodnje Bele ali po precej oblegani cesti na Jezersko ter po gorski na Možjanco in Štefanjo goro.

Od nemških deklet do vojnih sirot

Kakorkoli, za vroč poletni dan je kakor nalašč triurni pohod okrog štirih preddvorskih gradov, na katerem domači vodniki ne skoparijo s podatki. Na zbirnem mestu ob cerkvi sv. Petra vodnica Helena Krampl Nikač opozori najprej na graščino Höflein, po kateri se kraj tudi imenuje. Dajatve so bile vedno visoke in lastniki, to so bili od menihov do plemenitih Egkhov, so se pogosto menjali. Grad je v novejšem času zaživel, potem ko ga je leta 1936 odkupil dr. Othmar Majerič ter v njem uredil letovišče in sanatorij Grintavec za pljučne bolnike.

Z delovanjem sanatorija so povezani tudi začetki turizma v Preddvoru. Med drugo svetovno vojno so v gradu živela nemška dekleta, ki so pomagala pri družinah in kmetih v Preddvoru, njihova prva naloga pa je bila učiti otroke in odrasle nemščine. Od leta 1945 do 1949 so bile v gradu vojne sirote, nazadnje je bil v njem vzgojni zavod za osnovnošolsko mladino. Že enajsto leto prazna graščina kljub najnujnejšim popravilom propada, še zdaj pa ni jasno, ali jo je država pripravljena prodati ali ne.

Nevesta, tiho!

Po senčni poti potrebujemo le nekaj minut do gradu Hrib, ki je bil sezidan v 16. stoletju, v njem pa so urejene poročna dvorana, gostilnica, več konferenčnih dvoran, sob za pare in otroke. Grad in bližnji hotel Bor zdaj upravlja investicijska skupina Galeb.

Posebnost tega gradu ob jezeru Črnava, zajezenem leta 1959, je eden najlepših parkov, katerega južna stran prehaja v naraven gozd. O znamenitem drevoredu ameriškega jesena je, kaj bi drugega, v Preddvoru nastala pravljica. V davnih časih je na gradu Hrib služboval vrtnar. Med njim in grajsko gospodično je vzniknila prepovedana ljubezen. Na skrivaj sta se sestajala v drevoredu. Samo drevesa so razumela njuno ljubezen in so prepletla svoje veje, da sta bila skrita. Ko je mati grofica sprevidela, kako globoka je njuna ljubezen, jima je dovolila poroko. Njun zakon je v sreči in veselju trajal celih 50 let in imela sta kup otrok, tako da je še zdaj pol Preddvora njunih potomcev, pravi nasmejana Helena. Zato danes mladoporočencema, ki se na poročni dan sprehodita skozenj, jamčijo 50 let zvestobe in sreče.

No, ker pa je hudič v podrobnostih, je treba pojasniti natančen protokol: z roko v roki se »ta mlada« sprehodita le do zelo vitalnih 200 let starih ameriških sekvoj, nazaj pa mora ženin nevesto nesti. Ta mora biti pri tej nošnji tiho, drugače ... drugače zakon ne bo trajal pol stoletja. In reklamacija ne bo upoštevana. Sicer pa se je že zgodilo, da je nevesta nesla moža – o usodi tega zakona ni uradnih podatkov ...

Tisoč pisem v treh letih

Po asfaltirani cesti prispemo do gradu Turn, ki so ga zgradili v 14. stoletju in je imel v primerjavi z drugimi gradovi največ posesti: obsegal je kar 102 kmetiji. Njegovi lastniki so bili najprej celjski grofje, v boju za dediščino pa ga je leta 1439 porušil Jan Vitovec. V 17. stoletju ga je obnovil Adam Dinzel od baronov Egkh, v 18. stoletju pa sta bila posest in grad prodana Martinu Urbančiču.

Njegova vnukinja Josipina Turnograjska (1833–1854), prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica, je v današnji zavesti tudi najbolj znana prebivalka tega gradu, na pročelju je njen kip, v gradu, kjer je od leta 1962 dom starejših, pa njena spominska soba. V spomin na njeno rojstvo so Preddvorčani 9. julija letos, drugo leto zapored, praznovali tudi občinski praznik. Že sedemnajstletna se je zaročila z Lovrom Tomanom, takrat priznanim pesnikom in govorcem, ločena zaljubljenca pa sta si v treh letih izmenjala več kot tisoč pisem, dolgih tudi do 25 strani, ki jih je morala služinčad vsak dan prenašati.

Po poroki s Tomanom sta se preselila v avstrijski Gradec, Josipina pa je umrla kmalu potem, ko je rodila prvega otroka, stara še niti 21 let. Za njeno popularnost v Preddvoru je zaslužna predvsem dr. Mira Delavec, ki je Turnograjski posvetila tri knjige in zadnja leta skrbi tudi za njen grob v Avstriji.

Kraljica še spi

Od tod se pot okrog štirih gradov vzpne proti senčnici, krogu osmih lip, kjer je ustvarjala Josipina Turnograjska, nato sledi daljša, označena in ne preveč naporna etapa do Novega gradu. Ta najstarejši preddvorski grad nad vasjo Potoče iz 12. stoletja je imel zaradi zapiranja dostopa v dolino Kokre strateški položaj. V drugi polovici 15. stoletja je bil menda močno poškodovan ali porušen.

Prav zaradi razvalin, ki jih omenja že Valvasor, ga domačini imenujejo Pusti grad, na podlagi terenskih raziskav pa je bilo ugotovljeno, da je imel osrednji stolp tri metre in pol debele zidove in da je bil zavarovan s tremi jarki na jugozahodni strani ter z globokim jarkom na severovzhodni. O gradu še zdaj krožijo pravljice, najbolj znana je tista, da je v ruševinah zakopana zakleta kraljična, rešil pa bi jo lahko samo tisti, ki bi odgovoril na vprašanje: Kdo je Kristusov najboljši prijatelj? Ker Preddvorčani v veri dolgo niso bili temeljito poučeni, so menda šele po dolgih letih v Svetem pismu našli odgovor, da je to jagnje. Kot pravi Helena, še zdaj obstaja možnost, da je kraljična tam, vendar nihče ne ve, skozi katero odprtino je treba vreči jagnje! Vrnemo se po poti mimo jezera Črnava, ki ima v vročih julijskih dneh prijetnih 23 stopinj.