Neodkriti čari Medžimurja

 Vsakdo lahko najde svoj razlog za obisk prijazne pokrajine tik za slovensko-hrvaško mejo.

Objavljeno
18. marec 2014 17.29
Nevenka Žolnir, Panorama
Nevenka Žolnir, Panorama

Najstarejše naftno polje s koncesijo na svetu ne leži čez veliko lužo, temveč le lučaj za slovensko-hrvaško mejo, v vasici Peklenica v Medžimurju. Nedaleč stran, v Donjem Kraljevcu, se je leta 1861 rodil Rudolf Steiner, začetnik antropozofije, waldorfske pedagogike in biodinamičnega kmetovanja. V bližnjem Svetem Martinu na Muri so leta 1911 izvrtali prvi termalni vrelec v Evropi.

To so, poleg bližine, dobre hrane, prijaznih ljudi ter številnih možnosti za rekreacijo in sprostitev, najmanj trije razlogi za obisk regije tik za mejo. Območje na stičišču več kultur, na skrajnem severu Hrvaške, s svojim preprostim šarmom prevzame vsakogar, če si le vzame čas, da ga razišče in spozna.

To so kraji za odklop in črpanje nove energije, za oddih po napornem delovnem tednu ali za krajše počitnice, daleč od hrupa in obenem dovolj blizu, da pot ni prevelik strošek. Tukajšnji prebivalci svoje domove in okolico urejajo zelo skrbno in za to predanost so bili leta 2006 nagrajeni z znakom Evropska destinacija odličnosti.

Za kolesarje vseh generacij

Valovita zelena pokrajina z vinorodnimi grički, posejana s hišicami v toplih barvah, je, denimo, kot ustvarjena za odkrivanje na kolesu. Četudi svoja pričakovanja zastavite zelo visoko, jih bodo doživetja čudovite pokrajine in gostoljubnih ljudi presegla, zatrjujejo poznavalci. Kolesarska pot ob Muri se lahko začne že v avstrijskem Sicheldorfu in vodi proti Lendavi in nato naprej čez slovensko-hrvaško mejo do Medžimurja, kjer se razcepi v več krakov.

Vsi potekajo po manjših lokalnih cestah in imajo vzpone, primerne za vse generacije. Ena od smeri ostane blizu reke in naravnih znamenitosti regionalnega parka Mura–Drava. Druge poti se vijejo med in čez griče, do kulturnih znamenitosti, razglednih točk, domačih gostiln in vinotočev. Pot se uradno konča v kraju Legrad, kjer se Mura izliva v Dravo.

Adrenalinski navdušenci seveda lahko izberejo off road različico, med gozdovi in čez travnike, po strugah, gramozu in zemlji. Ob tem bržkone ne bo odveč podatek, da so v bližnjem topliškem kompleksu Sveti Martin na Muri sredi prizadevanj, da bo njihov hotel Spa Golfer postal prvi Adria bike hotel z licenco na Hrvaškem, kar pomeni, da bo ljubiteljem kolesarjenja nudil popolno ponudbo in vsestransko podporo.

Dežela laškega rizlinga

Na sončnih pobočjih hribčkov ni mogoče spregledati vinogradov. Tu so trto zasadili že Rimljani. Pridelka, ki ga je mogoče pokušati v mnogih kleteh, se gotovo ne bi sramovali, saj se medžimurska vina uvrščajo v vrh hrvaške enološke ponudbe.

Tu pridelujejo večinoma bela vina – najbolj značilna je graševina (po naše laški rizling), pa tudi sauvignon, chardonnay, traminec in druga vina. Vsa imajo svežo, sadno aromo. Znani so tudi po predikatih, posebnih vinih ledene trgatve. Tako se lahko na poti mimogrede znajdemo v kleti enega od dvorcev plemiških družin, ki jih je v teh krajih kar precej.

Dvorec rodbine Terbotz, ki izvira iz leta 1803, je danes v lasti družine lokalnih vinarjev Jakopić, in ob njihovi ponudbi, ne le vinski, je treba imeti precej samodicipline, da lahko na kolesu nadaljujemo pot. Medžimurska hrana je namreč okusna, a težka, ostro začinjena in slana. Poznajo tudi gibanico, ki ima enake sestavine kot prekmurska, samo da pri medžimurski velja drugačen vrsti red.

Mlin na Muri in labirinti

Tisti, ki jih zanimajo etnološke znamenitosti, se bodo gotovo ustavili v kraju Žabnik, blizu skrajne severne točke Hrvaške, kjer stoji slikovit stari mlin na Muri. Po lanskoletni veliki povodnji, so ga spet spravili tek, njem pa so moko sicer mleli od daljnjega leta 1902. Obdaja ga zanimiva flora in favna, zato so v okolici uredili učno Mlinarjevo pot, območje pa je pred leti kandidiralo za Unescov seznam zaščitene naravne dediščine.

Ob mlinu in še na več drugih mestih je Muro mogoče prečkati na »skeli«, na katero je prostora tudi za osebno vozilo, le brodarja je treba vnaprej naročiti. Tako se še danes ohranja starodavna navada vzdrževanja stikov ljudi na obeh straneh reke, ki so nekdaj živeli v eni državi.

Bolj poduhovljeni popotniki ne smejo zamuditi Mesta labirintov v gozdičku pri kraju Badličan, kjer je postavljenih devet inštalacij. Vsaka ima menda čudežni vpliv na določeno področje: moč, čustva, energijo, usklajenost, modrost, ljubezen, življenje in smrt, preobrazbo, svobodo.

Prvo naftno polje na svetu

Nedaleč od Mure je tudi legendarna Peklenica – kraj, kjer so 1856. začeli črpati nafto, dve leti kasneje pa je bila izdana tudi prva koncesija za to dejavnost na svetu. Vsaj tako na podlagi zgodovinskih virov pravijo domačini, pritrjujejo pa jim tudi strokovnjaki na zagrebški rudarski fakulteti. Leta 1856 je dal grof Fešetić na tem mestu izkopati štiri metre široko jamo in za črpanje nafte plačal dva moške in žensko. Na dan so pridobili od 30 do 35 litrov goste tekočine in sprva so jo uporabljali za mazivo za stroje, šele kasneje kot gorivo.

Med obema svetovnima vojnama je bila Peklenica glavno naftno polje v nekdanji Jugoslaviji, črpanje so zaradi nerentabilnosti ustavili leta 1967. Čeprav uradno še vedno velja, da je začetek industrijskega črpanja nafte leta 1859 v Titusvillu v ameriški zvezni državi Pensilvanija, so na robu naselja ogradili vir in postavili spominsko tablo v hrvaškem in angleškem jeziku.

Čakovec z enim samim semaferjem

Če ne morete brez urbanih doživetij, se velja peljati do Čakovca, ki je z malo manj 30 tisoč prebivalci središče Medžimurske županije. Kljub zgodnji pomladi številna cvetoča drevesa potrjujejo, da tukajšnjim prebivalcem urejeno okolje veliko pomeni. Zato ni nenavadno, da je najbolj priljubljena točka domačinov in turistov mogočna podrta akacija, ki je zaradi svoje razvejenosti paša za oči in naravni rekreacijski objekt obenem.

Najdemo jo v parku pred gradom legendarne rodbine Zrinski, ki je imela zaradi uspešnih bojnih pohodov dolgo velik ugled v evropskih plemiških krogih, in je v Medžimurju vladala med 16. in 17. stoletjem. Prej je bilo območje nemirno, vladarji so se menjavali. Med njimi je bil tudi grof Čakij (Csaky), ki je dal v prvi polovici 13. stoletja zgraditi leseno trdnjavo s stolpi, po kateri je mesto dobilo ime. V gradu danes muzej, ki premore več kot 17 tisoč arheoloških, etnografskih in zgodovinskih eksponatov.

Sodobni Čakovec je zanimiv tudi zaradi živahnega družabnega življenja s posebnim ritmom. Območje za pešce je posejano s kavarnicami, ki so najbolj zasedene dopoldne in zvečer. Vmes zavlada zatišje, ker se domačini posvečajo družinskemu življenju. In še ena zanimivost – v vsem mestu deluje en sam semafor, saj morebitne prometne zagate rešujejo krožišča oziroma rotori, kot jim pravijo v simpatičnem pojočem dialektu, zelo blizu slovenščini.

Razvoj termalnega turizma

Zadnja leta so vlagatelji in turistični delavci usmerili veliko denarja in prizadevanj v razvoj termalnega turizma. Njihov v adut so Toplice Sveti Martin na Muri, takoj za mejo, nedaleč od kraja Mursko Središče, do leta 2003 znane kot Toplice Vučkovec. Tu so blagodejno termalno vodo odkrili pred več kot stoletjem, leta 1936 pa so zgradili prvi leseni bazen za kopeli.

Pokazalo se je, da je z jodom bogata mineralna voda odlična tudi za pitje in tik pred izbruhom druge svetovne vojne so jo ustekleničeno začeli tržiti pod imenom Međimorsko jodno vrelo Selnica - Sv. Martin na Muri in Mineralno međimursko vrelo Vučkovec.

Pred vstopom drugo tisočletje so toplice začeli posodabljati in gostom z različnimi predstavami o aktivnem počitku je že nekaj let na voljo sodoben kompleks Spa & Sport Resort Sveti Martin. Obsega hotel Spa Golfer (štiri zvezdice) s 151 sobami in šestimi luksuznimi apartmaji, apartmajsko naselje Regina s 69 standardnimi in 29 družinskimi apartmaji, center dobrega počutja s savnami in bogato ponudbo masaž ter notranje in zunanje bazene s termomineralno vodo.

Poleg tega so na voljo različni športni tereni, tudi za golf. Ker imajo eno od dveh dovolj velikih klimatiziranih športnih dvoran za treninge na Hrvaškem, prihajajo k njim na priprave tudi športne ekipe. S svojo lokacijo, ki je po eni strani odmaknjena od mestneg vrveža, a dovolj blizu od večjih urbanih središč, je primeren tudi za kongresni turizem in team building.

Farma divjih živali

Od začetka letošnjega leta kompleks upravlja slovenska družba Instrabenz Turizem, d. d., ki na Obali vodi hotelsko verigo LifeClass, zato se obeta kar nekaj vsebinskih novosti. Napovedujejo jih zlasti za center dobrega počutja, v katerem se bodo še bolj usmerili v zdraviliški turizem.

V njihovem okrilju že zdaj deluje zasebni center za zdravljenje bolezni hrbtenice Lumbalis. Ponudbo dopolnjujejo tudi različni animacijski programi v bazenu in okolici. Družine običajno ne zamudijo obiska bližnje farme jelenov, kjer je mogoče na devetih hektarjih opazovati več kot 90 primerkov teh živali ter tudi nekaj gamsov in divjih prašičev. Manjše družbe pa seveda rade peš odpravijo do bližnjega kmečkega turizma družine Hažič, kjer jih čaka pokušina njihovih odličnih vin, ob kruhu z bučnim oljem in domačem jabolčnem čipsu.