Tiskane izdaje
Čateške toplice
Vrelci so bili odkriti okoli leta 1797 v koritu Save, zato so te toplice ene mlajših slovenskih zdravilišč. Za zdravstvene namene uporabljajo vodo od leta 1860. Obsežne geološke raziskave so izvedli v letih 1957, 1963 in pozneje. Odtlej je šlo za nenehen razvoj, tako ubikacijsko kot strokovno. Poleg balneološkega koriščenja izvirov gre tudi za uporabo geotermalne energije. Voda je kalcij-magnezijeva hidrokarbonatna radioaktivna akratohiperterma s temperaturo do 64 stopinj Celzija. Vsebuje tudi do 11 miligramov CO2 v kilogramu vode. Pretok je velik, zato se tudi kapacitete nenehno širijo.
Dobrna
Prvi podatki o vrelcu so iz leta 1582, prvo leseno kopališče pa iz leta 1605 in je bilo last Žičke kartuzije. V zgodovinskih virih najdemo opise rimskih izkopanin, saj je takrat živel tu celo takratni podžupan Celeie. Okoli leta 1000 so bili lastniki solnograški škofje. Prvega zdravnika so deželni stanovi namestili že 1864. leta in od takrat so tudi sedanje starejše stavbe. Velik skok v razvoju in možnostih je bil narejen leta 1980 z novim zdravstveno-turističnim objektom Dobrna. Glavni zdravilni dejavnik je kalcij-magnezijeva hidrokarbonatna radioaktivna alkalna akratoterma s temperaturo okoli 36,5 stopinje Celzija.
Dolenjske toplice
Tudi tukajšnji vrelci so znani že iz rimske dobe, omenjeni pa že leta 1228 v dokumentih grofa Henrika Istrskega. Od leta 1385 so bili last grofov Auersperg in v njihovi lasti so ostali vse do leta 1918. Sedanje zgradbe so iz leta 1898. Vrelec je kalcij-magnezijeva hidrogenkarbonatna alkalna akratohomeoterma s temperaturo od 37 do 38 stopinj Celzija. Vsebuje prosti CO2 in je tudi radioaktivna.
Laško
Domnevajo, da so tudi tukajšnje vrelce poznali že stari Rimljani, saj se sosednje zdravilišče celo imenuje Rimske Toplice. Mesto samo je omenjeno že v 13. stoletju. Znani alkimist Thyrneisen je vrelce opisal v svojih raziskavah že leta 1572. Prve sodobne analize so iz 1860. leta, zdravilišče pa deluje od leta 1854. Pred drugo svetovno vojno je bilo last SUZOR iz Zagreba, po letu 1953 pa je Zavod za medicinsko rehabilitacijo naše najtežje lokomotorne patologije. Naravni zdravilni dejavnik je kalcij-magnezijeva hidrogenkarbonatno alkalna akratohomeoterma s temperaturo od 32 do 35 stopinj Celzija in delno radioaktivnostjo.
Lendava
Leta 1965 so pri vrtanju domnevnega naftnega polja v globini 882 metrov v okolici Petišovcev našli termalno vodo. Pokazalo se je, da gre za natrijevo hidrogenkarbonatno hipertermo s temperaturo do 62 stopinj Celzija, ki jo zdaj uspešno uporabljajo v balneoterapevtske namene.
Moravci
Tudi ti so eno najmlajših slovenskih zdravilišč iz šestdesetih let, ko so iskali plin in nafto. Vrtine segajo od globine 1100 do 1460 metrov. Gre za močno koncentrirano natrijevo kloridno hidrogenkarbonatno hipertermo z 72 stopinjami Celzija. Ta voda pa ima tudi fotosenzibilirajoči učinek.
Podčetrtek
Prva nahajališča vode z biološkim učinkom so domačini uporabljali v Harinih Zlakah. Po letu 1948 so pri iskanju premoga vrelce znova uveljavili. Obsežnejše analize so bile opravljene leta 1970. Kmalu so začeli sodelovati z dermatološko in revmatološko kliniko. Po letu 1978, ko so bili dograjeni novi objekti, se je zdravilišče razvijalo do sedanjih razsežnosti. Osnovni zdravilni dejavnik je silicijeva oligomineralna hidrogenkarbonatna radioadtivna homeoterma s povprečno temperaturo od 35 do 37 stopinj Celzija.
Ptujske toplice
Razvoj teh toplic v zadnjem desetletju je precej podoben Moravcem. Gre za natrijevo hidrogenkarbonatno akratotermo s temperaturo do 38 stopinj Celzija. Učinek je podoben preostalim akratotermam.
Radenci
Zdravilišče samo je staro okoli 150 let, od leta 1855. Prve uradne analize izvirajo iz leta 1871 in gre sploh za več vrelcev, tudi termalnih. Eni so bolj, drugi manj bogati s prostim CO2. Nasploh so to visoko mineralizirani vrelci, od 2500 pa do 9,600 miligramov na liter. Vodilna sestavina je natrij-kalcijeva hidrogenkarbonatna hladna kislica s precej prostega CO2. Uporaba teh voda je primerna za pitne in kopalne kure.
Rogaška Slatina
Naše najstarejše in največje organizirano zdravilišče sega v leto 1665, ko je bila voda razglašena za zdravilno. Izkopanine pa dokazujejo uporabo že v rimskih časih. Prve kemične analize so izpod peresa alkimista L. Thyrneisena v delu Pisson iz leta 1572, Sorbaita v letih 1680 in 1685 ter mariborskega fizika Benedicta Gründla, ki je v delu Roitschcrene objavil 400 strani dolg zapis o tem vrelcu. Ta je tudi eden najstarejših s področja balneologije v svetu. Skozi obdobja so našli številne vrelce, med njimi so najbolj znani Donat, Styria in Tempel. Osnovno zdravilno sredstvo je tako v Donatu kot v Templu magnezijevo natrijeva hidrogenkarbonatna sulfatna kislica; v prvem z enormno količino magnezijevega sulfata, v drugem manj. Tako ima Donat kar 2433 miligramov na liter te soli, novi Donat Mg pa okoli 3,4 gramov na liter. To je tudi eden najbolj mineraliziranih vrelcev v Evropi.
Strunjan
Strunjan je s svojo zatišno obmorsko lego, milim podnebjem in solinskim zalivom, s položajem tik ob morju in v samem zaščitenem krajinskem parku zelena oaza slovenske obale.
Klimatsko zdravilišče – kraj naravnih posebnosti in morske blagodejnosti – je priznano klimatsko zdravilišče in talasoterapevtski center. Tu zdravje in dobro počutje najdejo gostje vseh starosti, ki iščejo mir v naravi, še posebej pa ljudje s pljučnimi in revmatskimi obolenji ter ljudje po poškodbah in operativnih posegih na gibalnem aparatu. Ekipa specialistov, sodobna diagnostika in naravne danosti so temelj učinkovitih rehabilitacij ter odlične preventive. Obravnava gostov in pacientov je zelo osebna in individualna. V zdravilišču je organizirana dežurna zdravstvena služba.
Šmarješke toplice
Omenjene so bile že v 17. stoletju v Valvasorjevih delih. Prvi uspehi so bili objavljeni v eni od publikacij Breichenfelda iz leta 1792. Pred leti je bilo to bolj zdravilišče za psihosomatske in klimatološke indikacije. V zadnjih letih se je razvilo v center za rehabilitacijo kardiocirkulatornih motenj in postoperativnih stanj na ožilju. Voda je kalcij-magnezijeva hidrogenkarbonatna akratohipo- do homeoterma.
Topolšica
Prvi podatki o vrelcu so iz 18. stoletja. Že pred 2. svetovno vojno so uporabljali akratotermo za kopalne kure. Po vojni je bilo tu predvsem zdravilišče in bolnišnica za pljučno tuberkulozo in še zdaj je tu pljučni oddelek za širše srednještajersko območje. Po biotropnih lastnostih gre za kalcij-magnezijevo hidrogenkarbonatno akratohomeotermo s temperaturo okoli 32 stopinj Celzija.
Portorož
Gre za novo zdravilišče, ki je bilo verificirano vzporedno s Strunjanom. Predvsem koristijo naravne danosti morske vode ter peloidov in slanice.
Terme Zreče in klimatsko zdravilišče Rogla
Na podlagi iskanja novih vodnih virov v letu 1983 so v globini 500 metrov našli termalno vodo v Radani vasi, neposredno poleg Zreč. V nadaljnjih letih so se raziskave, vzporedno pa investicije razširile v novo zdravilišče, ki koristi kalcij-magnezijevo hidrogenkarbonatno akratotermo. V zadnjih petih letih pa je na podlagi biometeoroloških in kliničnih raziskav nastalo tudi visokogorsko klimatsko zdravilišče na Rogli, ki je bilo verificirano 1996. leta.
Iztok Altbauer
