Z avtodomom po Sloveniji: 
tu v veselje, tam v napoto

Tokrat smo zašli na področje, na katerem so v organizaciji celo Italijani krepko pred nami. Ja, storitve in ponudba za turiste, ki našo stran Alp raziskujejo z avtodomi, šepa. Bolje rečeno: infrastruktura za specifične potrebe »avtodomarjev« je pri nas pogosto urejena bolj za silo in odvisna od volje lokalnega okolja. Temu primeren je kajpak tudi odliv slovenskih lastnikov (ali najemnikov) bivalnikov v tujino.

Da so prebivalci »hišk na kolesih« ponekod celo nezaželeni, smo se prepričali tudi sami. Seveda smo našli tudi svetle izjeme. »V Kranjski Gori so baje za silo nekaj uredili, a še pred kratkim so nas nenehno preganjali. Na Bledu nisi nikjer, razen v obeh kampih, dobrodošel. Redarji te oglobijo, tudi če si daleč iz središča sredi parkirišča in sredi noči.

V Ljubljani ni dosti bolje. Parkiraš lahko zgolj v kampu na Ježici, ki je v poletnih mesecih večkrat nabito poln. Drugod vozniki avtodomov iščejo »luknje« ter parkirajo v mestu, ko redarji ne delijo kazni, torej ponoči ali ob koncu tedna. In to so trije slovenski turistični biseri.

Nič čudnega, da velika večina Slovencev z avtodomi sploh ne odkriva lepot domovine, temveč vsakič pobegne čez mejo in denar pušča v Italiji, Avstriji, Nemčiji in drugod,« je potožil dolgoletni lastnik avtodoma in za pokušnjo primerjal stanje s tako imenovanimi PZA (parkirišči za avtodome) v bližnjih turističnih središčih: »Pripelješ se denimo v Gradež, Garmisch Partenkirchen ali številna avstrijska zimska središča, kjer je vse urejeno. Avtodome celo vabijo tja in jim denimo ob koncu tedna omogočajo brezplačno bivanje, uporabo vode in elektrike na zgledno urejenih PZA.«

Slovenci raje čez mejo

V Sloveniji je registriranih okoli 3000 avtodomov, od tega jih več kot polovica menja »stanovalce«. Bodisi zakonito v izposojevalnicah bodisi na sivem trgu, ko se za lastnika ve, da ga je za malo manjši znesek najema kot uradno pripravljen posoditi. Po podatkih Caravaning Cluba Slovenije je pri nas okoli 50 postajališč, kjer so avtodomi dobrodošli, a je njihova urejenost zelo različna.

Na tabeli PZA lahko zasledimo lep zgled, kot je na primer »Petrol, Tepanje I: sveža voda, elektrika, izpust, WC – brezplačno«, ali pa manj zgledne, denimo »Mozirski gaj: parkirišče brez oskrbne infrastrukture – brezplačno«. Avtodome tako še vedno mnogi jemljejo kot nujno zlo in kot kasto med turisti, ki naj ne bi nič zapravljala in samo povzročala gnečo, težave in umazanijo.

Resnica je – kar so v tujini spoznali že davno – daleč od tega. Je pa seveda res, da se najdejo tudi takšni, ki bodo odpadke ali izpuste puščali naokoli. »Povsem razumem denimo gostilničarje v Kranjski Gori, ki so bili večkrat jezni, ker smo odpadke odvrgli v njihove smetnjake. Toda kam pa naj jih, če lokalna skupnost ne more poskrbeti niti za en koš za smeti na parkirišču, ki naj bi bilo namenjeno avtodomom?« pravi izkušeni voznik družinskega avtodoma, ki se za konec tedna najraje odpravi v severnoitalijanska letovišča ob obali ali ob avstrijska jezera in smučišča.

Vzorno v Bovcu, 
žalostno v Kranjski Gori

Nato smo se odpravili v »izvidnico«. Iz Ljubljane na Gorenjsko prek Vršiča mimo Bovca in Tolmina. Prej smo se oborožili z informacijami, kje lahko parkiramo. Leona Kedra, tiskovnega predstavnika policijske uprave Kranj, smo povprašali, kaj se z avtodomom sme in česa ne.

Povedal je, da so lani obravnavali 17 kršitev, povezanih s tako imenovanim črnim kampiranjem, in izrekli osem glob (po 83,46 evra) ter devet opozoril. Opažajo pa več kampiranja na zasebnih zemljiščih s soglasjem lastnikov, kar ni prekršek. Ob tem je poudaril, da parkiranje avtodoma na urejenem prostoru ni prekršek, saj gre le za začasno ustavitev med potovanjem, in ne kampiranje. Zadnje pomeni postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov za začasno prenočevanje.

Opozoril je še, da je prevoz v avtodomu dovoljen samo na sedežih, kjer so tudi pasovi, in ne na posteljah. V vozilu se lahko pelje le toliko oseb, kot je navedeno v prometnem dovoljenju.

V Kranjski Gori zavijemo levo, vmes obrnemo na praznem (za silo urejenem) parkirišču za avtodome in krenemo proti Vršiču. Spust v Trento se že z osebnim avtomobilom malce vleče, z avtodomom, ki je dokaj nepregleden, dolg in širok, pa je podvig še toliko bolj zahteven. Včasih res ne veš, ali je bolje zavirati z motorjem ali bi malce bolj pritisnil stopalko za zavore.

Nadaljujemo do Bovca. Ko se v mraku pripeljemo v ta gorski biser, nas na postaji A vzpenjače proti Kaninu pričaka vzorno urejeno postajališče Dvor Bovec. Parkiramo zraven petih »soborcev«. Tam ima nomad na kolesih vse, kar potrebuje za počitek in nadaljevanje poti. Lahko izprazni rezervoarje odpadne vode, se oskrbi s svežo vodo in elektriko.

Izvemo, da postajališče sprejme 14 avtodomov, zadrževanje pa je omejeno na 36 ur. Sledil je klepet z nemškim parom Manfredom in Eddo, ki sta že 40 let »na kolesih« in sta tokrat na poti čez Slovenijo v Dubrovnik.

Redarji namesto budilke

Še preden smo nadaljevali proti Kobaridu, so nas opozorili na previdnost pri parkiranju. Zavili smo na parkirišče ob pristanku za jadralne padalce pri baru Teja, kjer sta bila že dva avtodoma. Tam smo spoznali Tonija in Matejo iz Nove Gorice, ki sta drugi dom našla v petmetrskem peugeotu boxerju, v katerem imata vse udobje, na leto pa z njim opravita okoli 7000 kilometrov.

Toni nam je potrdil, da so v Kobaridu redarji še kako zavzeti pri opravljanju svojega poslanstva, včasih naj bi šli celo tako daleč, da s svetilko preverjajo, ali morda kdo v parkiranem kombiju spi. Pavel Tonkli, direktor občinske uprave Kobarid, nam je zatrdil, da bodo vprašanje oskrbovanja avtodomov rešili v sklopu urejanja parkirišč in južne obvoznice, ki se ga bodo lotili še letos. Za redarje pa pove, da so na delu že od 5. ure zjutraj in resnično preverjajo, ali kdo divje kampira. Da grenijo spanec »avtodomarjem« na parkirišču, pa ne more potrditi, saj s tem ni seznanjen. A tudi Kobarid se pobira – v kampu Koren so odslej dobrodošli po največ trije avtodomi naenkrat.

Naslednja cilja sta Kanal ob Soči in Tolmin. Pri prvem smo opazili spremembo, na parkirišču ob pokopališču so namreč umaknili znak »prepovedano za avtodome«. Ko na lokalni turistični organizaciji povprašamo, ali imajo kje PZA, izvemo, da je v njihovem kraju možno z avtodomom prespati le v edinem kampu Korado.

Tolmin je zgodba zase. Nekateri se še spominjajo divjega kampa ob Soči, a ga že davno ni več, zdaj bo tam zrasel nov. Kako je z oskrbo bivalnih vozil, nam pove Miran Drole z oddelka za okolje in prostor. Pravi, da je nov prostorski načrt tik pred realizacijo in da so v njem pripravili prostor za bivalnike. Trenutno se sicer dogovarjajo z lastnikoma avtokampov, ali bi morda v svojo ponudbo vključila tudi oskrbo za avtodome, a za zdaj kaže, da iz te moke ne bo kruha.

Nadležni tovornjaki

Tako smo že na vsega sto kilometrih poti po Sloveniji naleteli na nadvse različne lokalne odzive in pripravljenost »sodelovanja« z avtodomi.

Po podatkih nemške raziskave je med »avtodomarji« le tretjina takih, ki gredo na potovanju zgolj v kampe. Drugi gredo vanje samo občasno in se raje ustavljajo na PZA, 15 odstotkov pa je tistih, ki v kamp nikakor ne zaidejo. Predvsem za drugo in tretjo skupino dopustnikov je v Sloveniji še preslabo poskrbljeno.

Za slovenske lastnike in najemnike avtodomov so najprivlačnejše Italija (ta je tudi evropska rekorderka po številu registriranih avtodomov na prebivalca), Francija, Avstrija, Nemčija, Grčija in Skandinavija. In kar 70 odstotkov naših popotnikov v hišah na kolesih se vselej poda na tuje. Kar pomeni, da spregledajo veliko domačih lepot.

»Če pa nimamo kje parkirati! Še na PZA ob avtocestah nam priključke, namenjene izključno avtodomom, redno zasedajo vozniki težkih tovornjakov!« je še jezno dodal naš sogovornik in sopotnik.

*

Na seznamu slovenskih PZA je trenutno uvrščenih 51 postajališč, precej jih je ob avtocestnem križu (le na gorenjskem kraku ni nobenega!). Regijsko prednjači Štajerska (17 postajališč), sledijo Primorska s Posočjem in Notranjsko (10), osrednja Slovenija (9), Prekmurje (6), Dolenjska (6) in Gorenjska (3).

Parkirišča (z izpustom odpadne vode) so večinoma brezplačna, treba pa je plačati za svežo vodo in električni priklop. Ob nekaterih bencinskih servisih so vse navedene storitve brezplačne, a zaradi gneče pogosto zasedene s tovornjaki.