Enote, specializirane za zdravljenje kapi

Vsaki dve sekundi nekje na svetu nekdo umre zaradi možganske kapi. Teh obolenj je vsako leto 15 milijonov, od tega šest milijonov smrtnih, kar pomeni, da zaradi možganske kapi umre več ljudi kakor zaradi aidsa, jetike in malarije skupaj.

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti pri ljudeh, starejših od 60 let, in peti najpogostejši v starosti od 15 do 59 let. Ne nazadnje je za dolgotrajno invalidnost po vsem svetu v vseh demografskih skupinah največkrat kriva prav možganska kap, ki pri približno tretjini obolelih pusti hude telesne posledice.

Eden od šestih

V zadnjih dveh letih svetovna organizacija za boj proti možganski kapi WSO (World Stroke Organization) s kampanjo »1 od 6« opozarja, da bo eden od šestih prebivalcev sveta doživel možgansko kap. Predsednik WSO prof. dr. Bo Norrving, nevrolog na švedski univerzi v Lundu, je ob svetovnem dnevu boja proti možganski kapi (29. oktobra) v uvodniku strokovne revije International Journal of Stroke znova opozoril, da so epidemiološki podatki še vedno skrb vzbujajoči, saj se pogostost možganske kapi ne zmanjšuje bistveno, redkokje pa res celovito ukrepajo proti dejavnikom tveganja.

Toda medicina napreduje. Možgansko kap je mogoče preprečiti, zdraviti in dolgoročno nadzorovati. Vodja kampanje »1 od 6« prof. dr. Markku Kaste z univerze v Helsinkih je zaskrbljen, ker je leta 2011 tri četrtine bolnikov po možganski kapi živelo v državah z zelo omejenimi viri, zdravstveni sistemi v teh državah pa delujejo zelo slabo. Toda tudi države z nizkim in srednje visokim BDP so spoznale, da nujno potrebujejo učinkovito zdravljenje možganske kapi.

Vzor(č)ni primer ukrepanja

Z vzorno organiziranim sistemom se lahko pohvalijo v Avstriji, ki ima danes v 33 bolnišnicah, razpršenih po vsej državi, 35 enot za zdravljenje kapi, specializiranih intenzivnih centrov za vrhunsko pomoč bolnikom takoj po možganski kapi. Lani je bilo samo še okoli štiri odstotke prebivalcev Avstrije (nekaj občin na zahodu države) oddaljenih več kot 90 minut vožnje z avtomobilom do najbližje tovrstne medicinske postaje. V sosednji državi bi potrebovali 37 enot za zdravljenje kapi; ko bodo dobili še zadnji dve, ne bo nobeno naselje v državi od najbližje enote za zdravljenje kapi oddaljeno več kot 90 minut vožnje.

Izkušnje so pokazale, da je pri bolnikih, ki jih v tem času pripeljejo v enoto za zdravljenje kapi, verjetnost, da bodo umrli ali imeli trajne hude zdravstvene težave zaradi možganske kapi, bistveno manjša. Intenzivne enote so uspešne zaradi posebej usposobljene interdisciplinarne ekipe, ki lahko zelo hitro diagnosticira stanje bolnika, odstrani strdek, ki je zamašil krvno žilo (večina možganskih kapi se zgodi prav zaradi tega), spremlja delovanje življenjsko pomembnih organov in tudi na druge načine dobro oskrbi bolnika.

Enota za zdravljenje kapi je praviloma sestavni del nevrološkega oddelka, v njej je ponavadi od štiri do osem postelj. Nujna je stalna navzočnost specialista nevrologije, vedno pa mora biti na voljo tudi internist iz bolnišnice. Na razpolago morajo biti računalniški tomograf, naprava za ultrazvočno diagnostiko in laboratorij ter nekateri drugi diagnostični postopki, na primer angiografija in magnetna resonanca. Enote nujno potrebujejo tudi dovolj strokovnega osebja, specializiranega za fizioterapijo, logopedijo in ergoterapijo, ter pomožnega osebja. Bolniki v enotah za zdravljenje kapi ostanejo v povprečju po štiri dni, nato jih premestijo na nevrološki ali internistični oddelek in – če je le mogoče – čim prej v enoto za rehabilitacijo.