Kadilci umirajo 15 let prej kot nekadilci

Zmanjšanje deleža kadilcev stroka pripisuje zviševanju cen tobaka in uvedeni prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.

Objavljeno
05. avgust 2014 10.58
Š. P., Delo.si; STA
Š. P., Delo.si; STA
Ljubljana − Zmanjšanje deleža kadilcev med prebivalci Slovenije stroka pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov ter tudi pred sedmimi leti uvedeni prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Primerjava z letom 2007 pokaže, da se je delež kadilcev znižal skupno in pri obeh spolih.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se je delež kadilcev znižal tudi v nekaterih starostnih skupinah, vendar pa žal ne med najmlajšimi, starimi od 15 do 24 let, kjer ostaja delež kadilcev okoli 25 odstotkov. V Sloveniji je tobak najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja za smrt.

Vsako leto zaradi kajenja v državi umre skoraj 3600 ljudi ali deset vsak dan. Kadi vsak četrti Slovenec, star 15 do 64 let, več moških kot žensk. Med 15-letniki je že poskusil kaditi vsak drugi, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi skoraj vsak peti, pri čemer med dekleti in fanti ni razlik.

Statistika in slovenski kadilci

Po anketi iz let 2011/2012 v Sloveniji kadi več moških (skoraj 27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov). Delež kadilcev je najmanjši med najvišje izobraženimi in znaša okoli 15 odstotkov. Nekaj manj kot 80 odstotkov kadilcev kadi redno, to je vsak dan. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev.

Slovenski kadilci umirajo v povprečju 15 let prej kot nekadilci, številna leta pred smrtjo pa preživijo v slabem zdravju. Kajenju pripisujejo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let. Glede kajenja je Slovenija v povprečju držav članic EU.

Med 34 evropskimi državami se glede na uveljavljene ukrepe nadzora nad tobakom Slovenija uvršča šele na 20. mesto, torej je pred nami, kot poudarjajo na NIJZ, še veliko izzivov in priložnosti. V Sloveniji so cene tobačnih izdelkov med nižjimi, cenovna dostopnost pa med višjimi v EU.

Protikadilski zakon se je dobro prijel

Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je začela veljati 5. avgusta 2007, je uvedla prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju.

Protitobačna novela je tudi dvignila starostno omejitev za nakup tobačnih izdelkov na 18 let. Od uveljavitve novele pa so embalaže tobačnih izdelkov opremljene z različnimi opozorili o škodljivosti kajenja ter s telefonsko številko za pomoč pri odvajanju od kajenja.