Institucije s certifikatom kakovosti odkrijejo več primerov raka v začetnem stadiju, s tem pa se dodatno zmanjša tudi tveganje za smrt. V Avstriji za rakom na debelem črevesu in danki vsako leto zboli več kot 4600 ljudi; za polovico bolnikov je bolezen usodna. Zdaj se mnogi tej bolezni oziroma njeni usodnosti lahko izognejo, po zaslugi kolonoskopije, ki so jo v sosednji državi kot preventivno metodo uvedli leta 2005. Rezultati so se pokazali precej hitro: že leta 2010 je za rakom na debelem črevesu zbolelo 600 ljudi manj kot prej, smrtnih žrtev pa je bilo 250 manj.
Ključna kakovost,
Eden glavnih kazalcev kakovosti opravljenih kolonoskopij v neki instituciji ali ordinaciji je stopnja prepoznavanja adenomov, benignih tumorjev, ki se lahko spremenijo v rakavo obolenje. Na podlagi več kot 300.000 kolonoskopij, ki so jih na Poljskem opravili od leta 2000 do 2011, prof. Regula ugotavlja: »V centrih, ki veljajo za zelo kakovostne, je stopnja prepoznavanja adenomov dvakrat višja kot v tistih, kjer nimajo programov zagotavljanja kakovosti.« Prepričan je, da sta stalno dodatno izobraževanje zdravnikov, ki opravljajo kolonoskopije, in strokovna potrditev njihovih preiskav zelo pomembna za zagotavljanje in izboljševanje kakovosti kolonoskopij. S takšnim pristopom se na Poljskem stopnja prepoznavanja adenomov v zadnjem času vsako leto poviša za 1,5 odstotka.
»Uvedba in ohranjanje visokih kakovostnih standardov – mednje sodi tudi odnos med zdravnikom in bolnikom pred pregledom, med njim in po njem – krepita zaupanje bolnikov v diagnostične institucije in vplivata na uvajanje novih ukrepov za preventivo pri raku na debelem črevesu,« pravi dr. Lutz Altenhofen iz nemškega Centralnega inštituta za zdravstveno oskrbo, ki jo izvajajo zdravniki s koncesijami. V Nemčiji so za redno zdravstveno zavarovane po letu 2002 občutno povečali ponudbo za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu. Po posvetovanju z zdravnikom se bolniki lahko odločijo za laboratorijski test blata ali, če so starejši od 55 let, za dve preventivni kolonoskopiji, ki ju opravijo v razmiku vsaj deset let. Vse zdravnike, ki opravljajo kolonoskopije, večkrat in vsestransko preverja omenjeni centralni inštitut, hkrati pa morajo tudi sami dokazovati kakovost svojega dela. Pregledi, ki jih opravijo, se dokumentirajo s standardiziranimi pisnimi izvidi in slikovnim gradivom. Zdravniki dobivajo o njih povratne informacije, kar prav tako vpliva na nenehno izboljševanje njihovega dela.
Ne čakati na simptome!
Leta 2007 je avstrijsko društvo za gastroenterologijo in hepatologijo skupaj z glavnim združenjem avstrijskih zavarovalnic in društvom za boj proti raku začelo projekt »Zagotavljanje kakovostne preventive raka na črevesju«. Na podlagi natančno določenih smernic se ustanovi dodeli certifikat, ki pa ga je treba vsaki dve leti obnoviti. Konec leta 2012 je bilo v Avstriji 208 bolnišničnih oddelkov, ambulant in ordinacij z omenjenim certifikatom, kar je 45 odstotkov vseh ustanov, v katerih opravljajo to diagnostično metodo.
Do konca leta 2012 so v ustanovah, ki imajo omenjeni certifikat, opravili več kot 92.000 kolonoskopij, pravi prof. dr. Monika Ferlitsch, specialistka za gastroenterologijo s klinične splošne bolnišnice Medicinske univerze na Dunaju in vodja delovne skupine za zagotavljanje kakovosti pri društvu za gastroenterologijo in hepatologijo. Pri vsakem tretjem pacientu, ki sicer ni imel nikakršnih simptomov, so našli polipe, pri vsakem petem adenome. Pri enem od devetdesetih kolonoskopsko pregledanih pacientov so odkrili raka na debelem črevesu. »Te številke bi morale ljudi prepričati, da so spremembe v debelem črevesu zelo pogost pojav, in to celo kadar ne občutijo nikakršnih tegob,« opozarja dr. Ferlitscheva. Po njenem prepričanju so rezultati tega programa resnično dobri, kajti »v 95,7 odstotka primerov se s kolonoskopijo pregleda celotno črevo in 95,6 odstotka polipov odstranijo že med njo«. Zapleti, med katerimi je, denimo, krvavenje, pa so nastali pri 0,25 odstotka certificiranih kolonoskopij.