Tiskane izdaje
Kot pojasnjuje asist. dr. Tanja Premru Sršen, predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo, bodo na »resnično zelo dobro izobražene babice prenesli del skrbi za nosečnice, s čimer se strinjajo tako zdravniki kot babice. Ukrep nima nikakršne povezave s slovensko ekonomsko situacijo, saj smo načrtovanje začeli že leta 2004,« dodaja zdravnica. Babice bi sicer po veljavni zakonodaji s pregledovanjem morale začeti že pred časom, a se to v praksi ni zgodilo. Zato se obe stroki zavedata, da bo nujna sprememba zakonskih določb, po katerih bo poleg zdravnika tudi babica postala samostojen nosilec dejavnosti.
Nosečnice in porodnice
»Slovenija je namreč med redkimi državami v Evropi – v zahodni Evropi pa sploh –, kjer nosečnice po porodu ostanejo v porodnišnici tri dni,« pojasnjuje dr. Premru Sršenova. Ponekod mamice z novorojenčkom lahko odidejo domov že dan po porodu, vendar bo pri nas vsaj za zdaj še veljala dvodnevna hospitalizacija, kajti nekatere presejalne teste pri novorojenčkih lahko opravijo šele 48 ur po njihovem rojstvu.
Ginekologi poudarjajo, da je bila celovita skrb za nosečnice, ki se pri nas začne že v osnovnem zdravstvu, zlata naložba, ki se obrestuje še danes. To potrjujejo tudi rezultati, objavljeni v najnovejšem poročilu Europeristat (v njem so zajeti podatki za leto 2010).
V evropskem vrhu
Slovenija izstopa na kar nekaj področjih – po zaslugi tako rekoč zanemarljivega deleža najstniške nosečnosti, ki, denimo, v Veliki Britaniji predstavlja velik ekonomski, zdravstveni in tudi socialni problem; zaradi izjemno nizke (neonatalne) umrljivosti novorojenčkov v prvih štirih tednih, kjer nas po rezultatih prehitevajo le skandinavske države; in tudi zaradi majhnega deleža carskih rezov (okrog 19 odstotkov), kjer se z manjšo kvoto tovrstnih invazivnih posegov ponašajo le Finska, Švedska in Norveška. Tanja Premru Sršen pri tem poudarja, da je »vaginalni porod še vedno najbolj varen porod, saj je njegova vloga pri prilagajanju na življenje zunaj maternice nadvse pomembna«.
Tudi prof. dr. Veljko Vlaisavljević s Kliničnega oddelka za reprodukcijo UKC Maribor in predsednik strokovnega sveta za ginekologijo in porodništvo pri zdravniškem društvu pravi, da slovenska reproduktivna medicina v evropskem prostoru zavzema prepoznavno mesto. Slovenija se namreč uvršča na drugo mesto po deležu otrok, spočetih s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, strokovnjaki s tega področja pa si želijo, da bi se kmalu znašla tudi med državami z največjim deležem prenosov enega zarodka. Pri tem je dr. Vlaisavljević posebej omenil novost – snemanje razvoja zarodka v časovnih presledkih (tako imenovani time-lapse), ki bo v prihodnosti olajšal prepoznavanje zarodkov, ki imajo najboljšo možnost za ugnezditev v maternico.
Kršitev etike,
Pacientke ta hormonska zdravila dobijo bodisi od zdravnikov ali svetovalcev bodisi po spletu, čeprav je takšna nenadzorovana prodaja zdravil prepovedana: pri teh pripravkih pogosto preslišijo, da ti vsebujejo hormone, pri uporabi se nemalokrat zgodi predoziranje in posledično nastanejo psihične in fizične težave, med drugim zadebelitev maternične sluznice.
Kot opozarja zdravnica, so se v zadnjem letu na njihovi kliniki že oglasile ženske z resnimi neželenimi posledicami, ki so se pojavile po uporabi pripravkov z bioidentičnimi hormoni neznanega izvora. Ti niso registrirani, nimajo uradnih dovoljenj za uporabo in niso legalno pridobljeni, kar pomeni, da ni preverjenih podatkov o njihovi kakovosti, varnem odmerjanju in resnih neželenih učinkih, našteva dr. Bojana Pinter in dodaja: »Danes imamo na voljo veliko informacij, vemo pa zelo malo. In v tem primeru gre za absolutno zavestno zavajanje, za ravnanje, ki je nestrokovno, neetično in škodljivo.« Zato ženske poziva, naj pametno poskrbijo za svoje zdravje in se ne pustijo zavajati.
