Odnosi: Namesto ljubimcev osvojite moža

V zadnjih štirih letih sem si življenje zelo zapletla. Začelo se je, ko je odšel v srednjo šolo še drugi otrok, z možem sva se dogovorila, da se čez teden preselim v Ljubljano, da jima bom kuhala. Ideja mi je bila blazno všeč, saj je moj mož zelo pust, dolgočasen in popolnoma predan svojemu športu. Ker živimo malo bolj odmaknjeno, bi bila brez otrok doma zelo osamljena. Ne bom razlagala, kako, ampak zgodilo se je, da sem spoznala moškega, ki mi je že ob prvem stisku roke pognal kri po žilah. Mislila sem, da se mi bo zmešalo od vsega adrenalina. V zelo kratkem času je potem sledil še drugi, tretji … dokler se nisem ob gospodu, s katerim prijateljujem zdaj, umirila. Problem pa je, ker starejši sin želi, da se v stanovanje priseli njegovo dekle, kar med vrsticami pomeni, da se lahko vrnem domov, da me ne potrebujejo več. Že misel, da bi spet živela ob možu, dan za dnem, uro za uro, mi je grozljiva. Z njim nimam kaj početi, nimava se kaj pogovarjati. Mene ne zanimajo njegove tekme in treningi, njemu je malo mar zame, za obiske gledališča, pogovore o kulturi. Ne predstavljam si tudi, da bi s selitvijo domov zavrgla skrivno zvezo, ki mi daje smisel in voljo do življenja. Rebeka

Ste me pa našli, draga Rebeka! Kakšen nasvet naj dam ženski, ki se ji je povsem odtrgalo, sfuzlalo, rečeno po domače? Še naprej bi bili radi poročeni, vzdrževali kuliso zgledne družine, hkrati pa varali moža, sebe, otroka, se mečkali z vsakim, ki ima pet minut časa za ženske, ki zaradi tako imenovanega adrenalina ostanejo brez glave in pozabijo na lastno dostojanstvo in spoštovanje? Toliko sem že stara, da vem, da je na trgu moških, ki iščejo voljne ženske, kolikor hočeš, tako da osamljenost še lep čas ne bo trkala na vaša vrata. Danes je »mala mal'ca« najti moškega, ki si za urico ali dve sleče hlače, če ima ob sebi, seveda, kolikor toliko zadovoljivo ponudbo. Ko zadevo opravi, pa se vrne ali v službo, domov ali k partiji tenisa. Urice seksa so postale del delovnega vsakdana za marsikoga, ki se v življenju tako ali drugače dolgočasi. Ponudbe je tudi zadosti, če zraven dodamo še »razprodaje«, pa sploh.

Verjamem vam, da vas je prizadelo (takrat ste se, kot pišete, tudi edinkrat zamislili nad seboj), ko ste nekoč srečali enega teh tipov, pa se ni mogel spomniti vašega imena. Zakaj bi se? Saj k vam ni hodil na obiske zato, ker bi ga zanimalo, kdo ste, temveč zaradi vaše »pripravljenosti«, ne veste tega?

Moškim ste, če sva praktični in iskreni, zanimivi zaradi več stvari. Najpomembnejša je, da imate stanovanje, ki je v dopoldanskem času na voljo za »takšne reči«. Poskočneži vidijo v tej dodatni ponudbi krasno priložnost, saj se jim z žensko ni treba valjati po avtomobilu kje v naravi ali plačevati hotelske sobe. Briga jih, da se lahko kateri od vaših sinov zdaj zdaj prikaže na vratih! Vas pa bi moralo! Si predstavljate šok, ko bi se fanta iz oči v oči soočila s posteljnimi akrobacijami svoje mame? Tiste, ki jo imata neskončno rada, na katero sta enako navezana kot na očeta, za katero sta prepričana, da naredi vse, da družina, četudi čez teden ločena, živi polno življenje. Ne bi bila rada v vaši koži, če in ko bi se to zgodilo. Veste, človek nikoli ne ve, kdaj mu usoda pripravlja presenečenja, o katerih se mu niti sanjalo ni.

Kaj vam, torej, preostane? V bistvu, če ste realni, imate tri možnosti. Prva je, da še naprej vztrajate na svoji poti, kar pomeni, da boste v prihodnosti, prej ali slej, spoznali večino gospodov, ki si v dopoldanskem času zaželijo še kakšnega sladkorčka več. A da se bo to uresničilo, se boste morali preseliti na svoje, ker res ne gre, da bi se predajali ljubezni v stanovanju, v katerem živijo tudi otroci. Če boste prižgali zeleno luč tej odločitvi, se bo treba usesti z družino, vreči karte na mizo in jim povedati, da ste jih siti, da jih imate do vrh glave zadosti, da si želite svobode, dovolj priložnosti za zadovoljevanje svojih duhovnih potreb itd., itd. Ženske, če je treba, obvladamo izgovore! Verjetno bo sledila ločitev, delitev premoženja, padla bo marsikatera kletvica in lepo prosim – nikar se ne čudite, da vam bosta otroka zamerila. Namreč: lahko se zgodi, da bo ob delitvi premoženja mestno stanovanje pripadlo vam, kar pa teoretično pomeni, kajne, da mladež v njem ne bo več zaželena?

Naslednja opcija je, da se vrnete domov, ne nazadnje imate do tja komaj pol ure vožnje, platonski odnos do moža negujete še naprej, svojega ljubimca(e) obdržite ter vzdržujete lik dobre mame in žene na takšni ravni, da bo volk sit in koza cela.

Seveda je še ena možnost, za vas malo bolj neprijetna in zoprna: vrnete se domov, po odločitvi, da nehate razprodajati svoje telo in dušo, stopite pod tuš ter se, ko boste pripravljeni, lotite težaškega dela, to pa je, da spet osvojite moža, s katerim ste vrsto let živeli – tudi po lastni krivdi – na dveh različnih bregovih. Izkušenj, kako ravnati z moškimi, da podžgete njihovo skrito energijo, ste si nabrali, in če ste se lahko »brezglavo« zaljubljali v priložnostne tujce, zakaj se ne bi – še enkrat – v partnerja, ki vam je nekoč pomenil vse? Spontano in mimogrede bi poskrbeli, da vam doma ne bi bilo dolgčas, hkrati pa bi naredili za bližnjo prihodnost, ko bodo zunanji lepotni atributi izgubili sijaj, trdne temelje, zastavljene na prijateljstvu in povezanosti v dobrem in slabem.

Ne morem si kaj, da za konec ne bi dodala, da ne bi bila rada na vašem mestu, če boste še naprej brezglavo drveli po trenutni poti in vas bo nekoč, morda, začela peči vest.