Po obolevnosti izstopajo, o Dori pa ne duha ne sluha

Čeprav Goriška spada v sam svetovni vrh po obolevnosti za rakom na dojkah, močno pa presega tudi slovensko povprečje, je država preventivni presejalni program Dora najprej začela izvajati na območju Ljubljane, Zasavja in od letos Maribora. Na Goriškem pa ta program sploh še ni zaživel. Zakaj?

Nekateri tukajšnji zdravstveni strokovnjaki menijo, da se zatika pri politiki. »V primerjavi s Slovenijo in drugimi regijami je incidenca raka dojk pri ženskah na Goriškem že vrsto let visoka. Desetletno povprečje grobe incidenčne stopnje raka na dojki je v regiji znašalo 123 primerov na 100.000 žensk, medtem ko v Sloveniji zboli 107 na 100.000 žensk. To pomeni, da je stopnja obolevnosti na Goriškem 15 odstotkov višja od slovenskega povprečja,« opozarja dr. Marko Vudrag, v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Po njegovih besedah bi zato v regijo preventivni presejalni program Dora veljalo pripeljati čim prej.

Neizkoriščeni mamograf in radiologi čakajo

Vudrag priznava, da gre za strokovno in logistično zahteven program, kar pa po njegovih besedah ne bi smel biti izgovor, da program na Goriškem ne zaživi. Pritrjuje mu tudi dr. Nataša Fikfak, članica ekipe za onkološko zdravljenje v šempetrski bolnišnici, saj – tako kot glavni radiolog v omenjeni bolnišnici Ivan Leban – pravi, da ima Goriška neizkoriščen mamograf in radiologe, ki bi bili v programu pripravljeni sodelovati. »V bolnišnici od leta 2009 izvajamo dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo ter hormonsko in biološko terapijo. Vedno več pa je bolnic, ki potrebujejo bolj sofisticirana zdravljenja, zaradi ponovitve bolezni. Na obsevanja bolnice z rakom še vedno hodijo v Ljubljano, prav tako po zdravila, ki jih mi ne smemo predpisovati oziroma jih v naši bolnišnici še ni,« pojasnjuje Fikfakova.

Z vprašanjem, kje so torej resnične prepreke, da na Goriškem program Dora še ni zaživel, smo se obrnili tudi na ministrstvo za zdravje. Da bi se program v bližnji prihodnosti razširil tudi na območje Goriške, je potrebno tesno sodelovanje med potencialnim izvajalcem programa Dora v regiji z nosilcem omenjenega programa, Onkološkim inštitutom Ljubljana, pojasnjujejo na ministrstvu.

Sistemski kratki stiki

Širitev programa v regijo po njihovi oceni zahteva dolgoročno načrtovanje, ki vključuje načrt izobraževanja kadrov, izvedbo izobraževanja ter pravočasno tehnično in vsebinsko pripravo na izvajanje vseh postopkov v programu.

Enako pomembno je tudi pravočasno načrtovanje kadrovskih zmogljivosti na onkološkem inštitutu, ki mora zagotoviti izvajanje dodatne diagnostike pri ženskah z ugotovljenimi spremembami ter operativno ali drugo ustrezno zdravljenje, ki ga je treba zagotoviti v strokovno sprejemljivih časovnih rokih.

Na ministrstvu zatrjujejo, da v okviru svojih pristojnosti podpirajo izvajanje vseh treh presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka, na materničnem vratu, debelem črevesu in danki ter dojki, in dodajajo: »Zavzemamo se za širitev programa Dora, saj je izvajanje presejalnih programov med prednostnimi nalogami državnega programa obvladovanja raka.«

Kljub temu širitve programa Dora na Goriškem očitno še ni kmalu pričakovati, čeprav bi moral ta program po prvotnih načrtih po vsej državi zaživeti že lani, z njim pa bi morali na leto pregledati okrog 100.000 žensk med 50. in 69. letom starosti. Doslej so jih v dveh centrih in dveh mobilnih enotah v petih letih in pol pregledali 64.738 in odkrili 593 primerov raka, večinoma v zgodnji fazi.

Novogoriška zaveza

Večina županov severne Primorske, predstavniki tamkajšnjih zdravstvenih ustanov, Goriško društvo za boj proti raku, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna so pred nekaj dnevi v Novi Gorici podpisali zavezo o boju proti raku dojk, s katero so med drugim obeležili tudi tridesetletnico delovanja Goriškega društva za boj proti raku.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob tej priložnosti v posebni poslanici zapisal, da podpira njihova prizadevanja, ki so usmerjena v večjo ozaveščenost in dostopnost presejalnih programov ter v doseganje standardov kakovosti pri zdravljenju raka za vse, tudi za ženske z Goriške, vključno s psihosocialno podporo, ki bolnikom vrača upanje in zaupanje. Po najbolj optimističnem scenariju naj bi bil program Dora konec leta 2014 dostopen tudi za ženske iz tega dela Slovenije, kajti, kot poudarja Gantar: »V okviru izvajanja državnega programa obvladovanja raka je tudi Splošna bolnišnica Nova Gorica opredeljena kot eden od treh centrov, kjer naj se izvaja zdravljenje raka dojk v Sloveniji, kar pomeni, da bo za ženske z rakom dojk pri vas dobro urejeno.«