Svit: vse manj vabil v smeteh, čedalje več rešenih življenj

Ljubljana – V okviru programa Svit – najmlajšega izmed treh državnih presejalnih programov, ki dokazano pomagajo pri odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb ter s tem pri ohranjanju (kakovosti) življenj – so lani v 23 pooblaščenih centrih po Sloveniji izvedli 9015 kolonoskopij.

Po zadnjih podatkih oddelka Svit – ta deluje v sklopu Centra za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) –, ki v javnosti še niso bili predstavljeni, se je sodelovanje v programu precej izboljšalo. Praksa, ko so mnogi vabilo za preiskavo, ki omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in po potrebi še natančnejšo preiskavo črevesja, vrgli v smeti in pozabili nanj, je zdaj vse bolj redka.

Lani je tako sodelovanje odklonilo le 0,26 odstotka vabljenih. Najbolj zgledna je odzivnost v zdravstvenih regijah Kranj in Nova Gorica, najnižja pa na območju Kopra in Murske Sobote. Lani je Svit zajel 153.881 Slovenk in Slovencev med 50. in 69. letom starosti; pri 144.339 je imel analizirani vzorec blata negativen izvid, rezultati nadaljnje diagnostike pri preostalih 9542 pa še niso znani.

Končne rezultate bodo lahko objavili šele, ko bodo zaključeni vsi kartoni pacientov, kar pa bo morda trajalo še več mesecev. Na IVZ pojasnjujejo, da pri tem namreč ne gre le za to, ali pri nekom odkrijejo raka ali ne, ampak tudi za točno določitev stadija in razširjenosti. Natančna diagnostika je zelo pomembna – po eni strani zato, da ne bi koga po nepotrebnem pošiljali na kirurški poseg ali na onkološko zdravljenje, po drugi plati pa zato, da ne bi opustili ukrepov za zanesljivo zdravljenje. Vodja programa Jožica Maučec Zakotnik pravi, da so z doslej doseženimi rezultati zelo zadovoljni, in poudarja, da so »merila, s katerimi je pri izvajanju kolonoskopij treba zadostiti kakovosti, res stroga. Stalno jih preverjamo, z nadzori – kjer so nujne korekcije, se to tudi takoj zgodi.«

Sistemske ovire

Program pa še vedno spremljata dve ključni sistemski oviri. Ni zakona o zbirkah podatkov, ki bi omogočil vzpostavitev registra na tem področju. Zato pri posameznikih, ki so jim s Svitom odkrili raka, od točke, kjer se konča delo programa, ne morejo spremljati kakovosti in izida zdravljenja. Zato tudi ne morejo sodelovati v državnem registru raka v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana. »Ker ni zakona o zbirkah podatkov, ker delujemo na omejenih zakonskih osnovah in se pri tem opiramo zgolj na dovoljenja informacijskega pooblaščenca, lahko rezultate programa v celoti in po posameznikih spremljamo le delno,« pojasnjuje Jožica Maučec Zakotnik.

Drugi problem pa je povzročilo sprejetje zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki povzroča resne logistične ovire. Vodja programa opozarja, da morajo za vsako najmanjšo logistično zadevo, ki jo želijo izvesti s sredstvi, namenjenimi izvedbi programa, poslati vlogo na ministrstvo za zdravje: »Tam pa utemeljenost prejete vloge ocenjuje nekdo, ki nima natančnega vpogleda v program, zato tudi ne more vedeti, ali oziroma zakaj predlagano stvar potrebujemo.« Zaradi tovrstnih ovir so na resorno ministrstvo poslali vlogo za izvzetje iz ozkih določb Zujfa oziroma za splošno dovoljenje, ki bi jim omogočilo suvereno in strokovno utemeljeno presojo o rabi sredstev v programu Svit. Odgovora še niso prejeli.

Zakaj ne zavreči vabila za Svit

Rak na debelem črevesu in danki je zahrbtna bolezen, saj dolgo ne povzroča nobenih težav. To diagnozo so leta 2009 postavili skoraj 1600-krat, v istem letu je zaradi tega raka umrlo skoraj 800 ljudi. Program Svit pa bo omogočil, da bo pri nas zaradi pravočasne odstranitve polipov v debelem črevesu in danki številnim prihranjenega precej trpljenja, ki ga sicer povzroči ta bolezen – vsako leto bo za to obliko raka zbolelo vsaj 300 ljudi manj, rešili pa bodo vsaj 200 življenj. To že dokazujejo rezultati analize prvega presejalnega kroga (od 2009 do 2011), ko so izvedli 260.000 pregledov in odkrili 864 rakov ter več kot 5000 predrakavih sprememb, ki so jih med kolonoskopijo tudi odstranili. V zgodnji fazi razvoja, ko onkološko zdravljenje ni nujno, so odkrili kar 71 odstotkov rakov, medtem ko brez programa Svit v zgodnji fazi odkrijejo le od 12 do 14 odstotkov raka debelega črevesja in danke. Sodelavci programa Svit opozarjajo, da bo le s sodelovanjem v tem programu mogoče zmanjšati umrljivost zaradi tega raka.

Več o preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju raka pa v ponedeljek, ko se začne teden boja proti raku, v Zdravju na 8. strani Dela.