Tiskane izdaje
Blage ali hujše neprijetne bolečine človeka spremljajo od najzgodnejših dni. Že otroški kobacajoči koraki in raziskovanje okolice so ponavadi povezani s prvimi buškami, praskami, včasih opeklinami, v odraslosti se seveda lahko srečamo z različnimi resnejšimi poškodbami in boleznimi. Človek se hitro nauči razlikovati med nenadno bolečino, ki nastane zaradi poškodbe in sčasoma izzveni, različnimi vrstami glavobolov in bolečinami, ki le opozarjajo na neko bolezen oziroma so njene spremljevalke.
Zelo nadležna in velikokrat neprepoznana je lahko nevropatska bolečina, ki jo predvsem diabetiki, pa tudi bolniki z multiplo sklerozo, pasovcem in nekaterimi drugimi boleznimi zaznavajo na nekako pet značilnih načinov, kot gomazečo, zbadajočo, pekočo, z občutenjem neprijetnega mravljinčenja oziroma mrazenja.
Prizadeto centralno
Zelo pogost vzrok za okvaro živčevja in nevropatsko bolečino je sladkorna bolezen oziroma njen pozni zaplet. Tveganje se povečuje s trajanjem sladkorne bolezni – ki se pogosto odkrije (pre)pozno. Tako ima, kot opozarja as. mag. Aleš Pražnikar, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani po približno 25 letih diabetesa nevropatsko bolečino oziroma polinevropatijo že skoraj polovica sladkornih bolnikov.
Pri vsakem šestem je boleča, bodisi blago ali hudo, temu pa se v 30 do 40 odstotkih lahko pridružijo depresija, tesnoba, motnje spanja in druge vrste nelagodja. Vsekakor je ta izkušnja bolečine zelo kompleksna in pomembno zmanjšuje delovno sposobnost ter kakovost vsakdanjega življenja bolnika in njegovih bližnjih, zato jo je treba pravočasno prepoznati, jasno opredeliti in ustrezno zdraviti; praviloma s skrbno izbranimi zdravili, ne »na pamet« s katerim koli analgetikom.
Senzorij za prepoznavanje bolečine
Nujnost pravočasne prepoznave in potreba po širšem ozaveščanjem ter preprečevanju oziroma ustreznem zdravljenju nevropatske bolečine – ki mora biti po besedah strokovnjakov enako kot narava bolečine specifično – sta tudi motivirali predsednico Društva diabetikov Velenje Romano Praprotnik, da v sodelovanju z Zvezo društev diabetikov Slovenije organizira potujočo izkustveno razstavo Senzorij bolečine. Senzoriji so posebne, približno pol metra velike naprave v obliki kocke.
Vsaka od njih ima vgrajene sistem za prepoznavanje že omenjenih najpogostejših neprijetnih dražljajev oziroma izrazov za nevropatsko bolečino, kot so pekoča, gomazeča, zbadajoča, sunkovita ali mrazeča bolečina, kar greni življenje diabetikom. Kot opažajo zdravniki, nekateri diabetiki kljub dolgotrajnim težavam teh ne znajo natančno opisati, za širšo javnost in mnoge (še) zdrave ljudi pa je prav tako pomembno, da se nevarnosti zavedajo in se ji z zdravim načinom življenja prizadevajo izogniti.
V Sloveniji živi več kot 127.000 ljudi s sladkorno boleznijo in po ocenah jih ima približno 20.000 nevropatsko bolečino. Dobršen del jih je vključenih v Zvezo društev diabetikov Slovenije, ki ima več kot polstoletno tradicijo in si po besedah njenega predsednika Petra Miklavčiča prizadeva na različne načine ozaveščati svoje članstvo in najširšo javnost.
S potujočo razstavo Senzorij bolečine bodo v prihodnjih tednih ozaveščali sladkorne bolnike in širšo javnost v vseh večjih slovenskih zdraviliščih; 19. aprila v Termah Lendava, 20. aprila v Zdravilišču Radenci, 21. aprila v Termah Banovci, 22. aprila v Termah Ptuj, 24. aprila v Centru Stoma v Mariboru, 24. in 25. aprila v Grand hotelu Rogaška Slatina ter 26. in 27. aprila v hotelu Sava na Bledu. Pozneje čez leto bodo z razstavo gostovali tudi v drugih slovenskih krajih.
