Ukinili zdravljenje rumene pege

Murska Sobota – Pomurci, ki imajo težave z vidom zaradi starostne generacije rumene pege (makule), od 1. septembra nimajo več možnosti za zdravljenje v domači bolnišnici, kot so jo imeli v drugi polovici lanskega leta in letos do konca junija. Vzroka za to sta nevključenost očesnega oddelka v raziskovalni projekt Zdravljenja starostne degeneracije rumene pege z biološkimi zdravili, ki ga izvajajo na Očesni kliniki ljubljanskega UKC, in od septembra spremenjen model zdravstvene zavarovalnice, kar zadeva financiranje zdravljenja rumene pege.

Na to, da morajo Pomurci na zdravljenje v mariborsko ali ljubljansko očesno kliniko, nas je opozoril eden od pacientov. Še lani in letos do konca poletja so ga ambulantno zdravili na očesnem oddelku regijske bolnišnice. Potovanje v Ljubljano ali Maribor je povezano z velikimi stroški. Za bholnike in za zdravstveno zavarovalnico. Ker je že starejši in slabše vidi, namreč potrebuje spremstvo. Predstojnik zdravnik Satar Baghrizabehi je potrdil, da na očesnem oddelku ne zdravijo več bolnikov s starostno degeneracijo rumene pege. Zdravstvena zavarovalnica jim je za program zdravljenja te težave letos namenila 74.000 evrov. Do konca avgusta so s tem denarjem lahko pokrili stroške pregledov in tudi zdravil. Od 1. septembra je zavarovalnica spremenila način financiranja zdravljenja rumene pege. Točneje: ločila je plačevanje stroškov pregleda in stroškov zdravila. Stroške za biološka zdravila za zdravljenje degeneracije rumene pege plačuje le tistim bolnišnicam, ki jih je Očesna klinika ljubljanskega UKC vključila v raziskovalni projekt Zdravljenje degeneracije rumene pege z biološkimi zdravili.

»To pomeni, da na našem oddelku lahko pacienta le pregledamo, nato ga moramo poslati na zdravljenje v drugo bolnišnico, predvsem na očesni kliniki ljubljanskega in mariborskega UKC. Če bi ga vseeno zdravili na našem oddelku, bi naša bolnišnica morala zdravila plačati iz drugih virov, ker ga od zavarovalnice ne bi dobili. Do danes od voditeljice raziskovalnega projekta na ljubljanski Očesni kliniki, docentke zdravnice Polone Jaki, nisem dobil uradnega pojasnila. Meni in tudi strokovnemu direktorju naše bolnišnice je bilo povedano, da naš oddelek ni pokazal zanimanja za sodelovanje v projektu in nasploh za zdravljenje starostne degeneracije rumene pege. To gotovo ni res, kar seveda lahko dokumentirano dokažemo. V drugi polovici lanskega leta smo začeli izvajati program zdravljenja starostne degeneracije rumene pege, za kar nam je zavarovalnica odobrila 64.000 evrov. Rumene pege gotovo ne bi smeli zdraviti, če ne bi bili zaposleni na oddelku strokovno usposobljeni in če oddelek ne bi bil primerno opremljen, za kar je bolnišnica porabila več kot pol milijona evrov. Ves čas sem sam, in tudi moji sodelavci, izmenjaval izkušnje z zdravniki na ljubljanski očesni kliniki. Zdravljenje degeneracije rumene pege je tudi moja tema doktorskega študija. Če na našem oddelku ne bi bili sposobni za zdravljenje rumene pege, nam tega lani gotovo ne bi zaupali. Lani so jo poleg ljubljanske in mariborske zdravili le še v novomeški regijski bolnišnici.«

Brez vabila

»Januarja letos le naš očesni oddelek ni bil povabljen niti na pogovor za sodelovanje v raziskovalnem projektu, zato pa so bili povabljeni očesni oddelki novomeške, šempetrske in celjske bolnišnice. Če je trditev, da na našem oddelku ne izpolnjujemo letos zaostrenih pogojev za zdravljenje rumene pege, vseeno točna, bi to pomanjkljivost s primernim sodelovanjem hitro odpraviti. Kot vem, gre za eno preiskavo, ki bi jo na našem oddelku lahko opravili, vendar je po finančni plati bolj smotrno, da jo naredijo v bolnišnici, kjer je njihovo število večje. Mojim sodelavcem se zdi takšen odnos do njihovega dela podcenjujoč, zato niti ne želijo več sodelovati v projektu,« je pojasnil Satar Baghrizabehi.

Baghrizabehi razmišlja o tem, da je zaplet morda tudi posledica njegovih prizadevanj v lanskem letu, da bi za zdravljene vlažne oblike starostne degeneracije rumene pege v Sloveniji začeli uporabljati tudi biološko zdravilo avastin, katerega ena injekcija stane 30 evrov, in ne le zdravilo lucentis, katerega ena injekcija stane 1200 evrov. Ker avastin v Sloveniji ni priznan kot uradno zdravilo, njegove uporabe tudi vodstvo pomurske bolnišnice ni dovolilo. Zelo odmeven prispevek o tem smo objavili v Nedelu 30. decembra lani.

Strokovni direktor murskosoboške bolnišnice zdravnik Danijel Grabar je odkrito povedal, da mu vsi razlogi za zaplet niso znani, se je pa pridružil njegovemu reševanju. Ob vseh mnenjih vseh vpletenih, ki so lahko tudi subjektivna, pač mora spoštovati izrečena dejstva odgovornih oseb, da murskosoboški očesni oddelek ne izpolnjuje vseh pogojev za sodelovanje v raziskovalnem projektu in s tem za zdravljenje starostne degeneracije rumene pege. Odgovorna za raziskovalni projekt je Polona Jaki, zdravljenje pa mora odobriti razširjen strokovni kolegij za oftalmologijo, ki ga vodi Branka Stirn.

O zapletu molčijo

Iz pojasnila, za katero smo prosili voditeljico raziskovalnega projekta na ljubljanski očesni kliniki Polono Jaki, pripravili pa so ga, kot je zapisano, na Očesni kliniki UKC Ljubljana, ni razbrati nobenega spora, ampak med vrsticami le to, da pomurski zdravniki niso še usposobljeni in nimajo pogojev za zdravljenje starostne degeneracije rumene pege. Poudarjeno je, da ljubljanska Očesna klinika ni tista, ki bi določala, kje in kdo bo kaj delal, ampak se morajo povsod organizirati tako, da bodo za bolnike zagotavljali predpisana strokovna merila in kontinuiteto zdravljenja. Pojasnjujejo še, da je intravitrealno farmakološko zdravljenje starostne degeneracije makule (in tudi makularnega edema različne druge etiologije) z zdravili anti-VEGF v okulistiki novo področje. Na Očesni kliniki so tovrstno zdravljenje začeli izvajati v obliki klinične preiskave kmalu po prvih, zelo spodbudnih objavah v strokovni literaturi. »Zaradi potreb bolnikov smo zdravljenje postopno razširili še na druge centre, ki so pokazali interes in ustrezno strokovno in prostorsko usposobljenost. S tem želimo po Sloveniji vzpostaviti mrežo centrov, da bo zdravljenje, ki je dolgotrajno in zahteva kontinuiteto, čim laže dostopno bolnikom. Sodelovanje vzpostavljamo tudi z očesnim oddelkom Splošne bolnišnice Murska Sobota. Zdravljenje z zdravili anti-VEGF je v svetovni okulistiki novo področje. Zaradi zagotavljanja ustrezne strokovne ravni zdravljenja je stroka tudi v Sloveniji sprejela priporočila, ki jih mora center za tovrstna zdravljenja izpolnjevati. Pomembno je sodelovanje vseh izvajalcev in strokovno usklajeno sodelovanje vseh centrov, ki v oftamologiji uporabljajo zdravila anti-VEGF, ne glede na to, katero vrsto teh zdravil uporabljajo. Periferni centri z manjšim številom bolnikov se morda teže odločajo za zdravljenje, vseeno pa morajo po vsej Sloveniji veljati enotna merila, so med drugim zapisali na Očesni kliniki UKC Ljubljana.