V boj proti ozonu (tudi) z mrežo obveščanja

Negativni vplivi - Odvisni od trajanja izpostavljenosti, višine koncentracije in tudi od fizične aktivnosti

Objavljeno
02. december 2013 11.27
Sonce,škržat,Hrvaška Mljet 01.08.2013
Katja Željan
Katja Željan
Čeprav Nova Gorica spada med mesta z najmanj onesnaženim zrakom v Sloveniji, veliko težavo predstavlja ozon, predvsem poleti. Lani so v mestu preseženo opozorilno urno vrednost ozona v poletnih mesecih zabeležili 18-krat, letos 20-krat.

Pri preprečevanju negativnih vplivov na zdravje sta ključni ozaveščanje in širjenje mreže obveščanja o ozonu, ki ju vodi republiška agencija za okolje.

Ozon draži dihalne poti, sproži astmatične simptome, povzroča obolenja pljuč in srca, v skrajnih primerih pa lahko izzove prezgodnjo smrt. Je onesnaževalo, ki nastane ob prisotnosti sončne svetlobe, s kemično reakcijo iz dušikovih oksidov in lahkohlapnih organskih snovi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ozon v 25 državah EU povzroči 21.000 smrti, 14.000 napotitev v bolnišnice zaradi respiratornih vzrokov in 100.000 epizod respiratornih simptomov, ki zahtevajo uporabo zdravil. Negativni vpliv ozona je precej odvisen od časa izpostavljenosti, višine koncentracije ozona in morebitne fizične aktivnosti posameznika.

Ker sta Goriška in Obala najtoplejša in najbolj sončna predela države, sta obe močno izpostavljeni vplivom podnebnih sprememb. Poleg tega je Goriška v neposredni bližini Padske nižine, ki velja za enega izmed najbolj antropogeno onesnaženih predelov Evrope. Zato tamkajšnji prebivalci med drugim močno občutijo vplive vročinskih valov ter sprememb posameznih tipov vremena in padavinskega režima, torej tudi suše. Vse to lahko še dodatno precej vpliva na kakovost zraka in s tem na zdravje ljudi. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal in srčno-žilnega sistema pa tudi starejši ljudje in majhni otroci.

Če v toplejših mesecih na kakovost zunanjega zraka negativno vpliva ozon, v hladnejših mesecih ozračje onesnažujejo delci PM10. Ti v Novi Gorici niso problematični, saj so na tem območju razmere za širjenje onesnaženosti zraka boljše kot v notranjosti države, ker je bolj(e) prevetreno, pa tudi temperaturnih inverzij je malo. Zato je razlika med onesnaženostjo zraka poleti in pozimi veliko manjša kot v notranjosti Slovenije. Tudi Tanja Koleša iz agencije za okolje je prepričana, da je nižje koncentracije delcev PM10 mogoče pripisati prav ugodnim meteorološkim razmeram. »Koncentracija teh delcev je večkrat presežena predvsem pozimi, zadnje zime pa so bile bolj mile, zato so ljudje manj kurili in tako je v ozračje prišlo manj onesnaženih delcev.«

Ker za najbolj učinkovit pristop k zmanjšanju izpostavljenosti ozonu še vedno velja pravočasno ozaveščanje, je Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica že predlagal širitev e-mreže obveščanja agencije za okolje o preseženih vrednostih ozona in dopolnitev obveščanja z napovedmi največjih urnih koncentracij za merilna mesta Nova Gorica, Otlica in Koper.

Sicer pa evropska komisija pri ukrepanju v nekaterih krajih, kjer v ozračju opažajo presežene koncentracije delcev PM10, v zadnjem času že upošteva prenos teh delcev od drugod, denimo iz severne Afrike. Tako meteorologi nekaterim krajem in območjem pri nas že priznavajo, da povišanje koncentracije onesnaženih delcev ni njihova krivda, ampak da gre za razmere, na katere lokalno okolje ne more vplivati.