Vzorčni primer slabega poslovanja države

Računsko sodišče, ki je decembra ugotovilo, da ministrstvo za zdravje s projektom eZdravje ni doseglo ne vsebinskih in kadrovsko-organizacijskih ne terminskih in finančnih ciljev projekta, podobno ocenjuje tudi odzivno poročilo, v katerem je ministrstvo izkazalo le »delno zadovoljive ukrepe za odpravo nesmotrnosti«. Resorno ministrstvo, je jasno računsko sodišče, je kršilo obveznosti dobrega poslovanja.

Odzivno poročilo ministrstva za zdravje je nastalo v 90 dneh, kolikor so imeli na voljo za odgovor na ugotovitve in poročilo računskega sodišča. To je preverjalo uspešnost projekta eZdravje v obdobju od 1. januarja 2004 do 26. septembra 2013. Projekt, ki naj bi združil in nadgradil različne in v marsičem nezdružljive informacijske sisteme v sodoben sistem, primerljiv z evropskimi zdravstvenimi informacijskimi sistemi, naj bi po prvotnih načrtih začel delovati najkasneje leta 2010. Toda šele aprila 2009 je bil razdeljen na 17 podprojektov, ki so jih nato junija 2013 vsebinsko občutno spremenili oziroma prilagodili dejanskim podprojektom.

Projekt eZdravje, za katerega je država pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj leta 2000 najela tudi devet milijonov evrov posojila, je po ugotovitvah računskega sodišča ne samo nepregleden, ampak tudi predrag. Ministrstvo je zanj do decembra 2012 porabilo najmanj 8,8 milijona evrov.

Kazenska ovadba in drugi ukrepi na Štefanovi 5

Po reviziji projekta oziroma ugotovitvah računskega sodišča je ministrstvo za zdravje vložilo kazensko ovadbo na ljubljansko okrožno državno tožilstvo zaradi suma kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V okviru tega so predlagali tudi uveljavljanje morebitnega premoženjskopravnega zahtevka. Obenem so vložili prijavo na komisijo za preprečevanje korupcije ter podali opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaposlenemu na ministrstvu. Prav tako so javne uslužbence ministrstva pozvali, naj se seznanijo z ustreznimi predpisi, da jih bodo dosledno upoštevali.

Toda, kot pravijo na ministrstvu, »v ovadbi ministrstvo ni navedlo posameznega storilca oziroma storilcev, prav tako ni navedlo višine morebitnega premoženjskopravnega zahtevka (v smislu povrnitve škode), temveč je v dopisu tožilstvo seznanilo z ugotovitvami iz revizijskega poročila in z internimi pravili finančnega poslovanja«. Dejstva, ali so bila pri tem projektu v resnici oškodovana javna sredstva oziroma ali so se zaposleni oziroma že nekdanji zaposleni z njim okoristili, bodo ugotavljali pristojni organi.

Ta ukrep – ugotavljanje odgovornosti posameznikov pri projektu eZdravje – je računsko sodišče v porevizijskem poročilu ocenilo kot zadovoljiv. Enako velja za postopke za spremembo zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Tako bodo obstajali pravni temelji za nekatere dele projekta eZdravje, ki bo izvajalcem zdravstvenih storitev omogočal dostop do zbirke ključnih zdravstvenih podatkov o posamezniku (o krvni skupini, alergijah, odvisnostih, nalezljivih boleznih …). Ministrstvo je imenovalo delovno skupino za pripravo izhodišč za novi zakon, vlada pa je njegovo sprejetje uvrstila v svoj program dela.

Nevzdržno navzkrižje podatkov in interesov

Ni pa računsko sodišče zadovoljno z uskladitvijo novelacije investicijskega projekta eZdravje z dejanskim stanjem projekta. Že v revizijskem poročilu so opozorili na različna poimenovanja podprojektov, navajanja, da so bili projekti realizirani, čeprav v resnici še niso bili končani, na nedosleden časovni načrt in nepopoln pregled stroškov.

Za razumevanje slednjega so odličen primer nakupi strojne in programske opreme ter storitev vzdrževanja med letoma 2009 in 2011, ki so potekali v okviru projekta eZdravje. Revizorji so navedli pet primerov nabave strojne opreme in programske opreme ter storitev vzdrževanja – in to že eno do dve leti prej, preden jih je ministrstvo potrebovalo. Primer nakupa opreme pri podjetju SRC: »Dvanajstega oktobra 2009 je ministrstvo kupilo strežniške rezine, diskovni podsistem in strežnike za požarne pregrade v vrednosti 413.258 evrov; garancijski rok 36 mesecev je pričel teči z datumom prevzema, torej 27 mesecev prej, preden je ministrstvo vzpostavilo vzorčno okolje omrežja zNET,« so zapisali v revizijskem poročilu.

Podoben, a večji nakup je ministrstvo opravilo 2. junija 2010, ko je pri podjetju S&T Slovenija kupilo 324 kosov komunikacijske opreme v vrednosti 667.610 evrov, obenem pa je naročilo 36 mesecev vzdrževanja v vrednosti 210.134 evrov. Kot so ugotovili revizorji, je ministrstvo »vzdrževanje komunikacijske opreme začelo plačevati decembra 2010; 31. decembra 2011 je bila kupljena oprema z izjemo petih usmerjevalnikov še vedno v originalni embalaži v skladišču dobavitelja, po vzpostavitvi vzorčnega okolja zNET pa jo je ministrstvo postopoma začelo dajati v uporabo izvajalcem zdravstvenih storitev; večini komunikacijskih naprav je takrat tekel 15. mesec vzdrževalnega roka.«

Ministrstvo napotke upoštevalo, a ne dovolj

Podobno kot v revizijskem je tudi v porevizijskem poročilu navedenih kar nekaj primerov nejasnosti, kot je, denimo, ocenjena vrednost enega od podprojektov za vzpostavitev komponent elektronskega zdravstvenega informacijskega sistema, ki naj bi se zaključil julija 2015. Gre za podprojekt Zagotavljanje delovanja zNET, vreden skoraj štiri milijone evrov, pri katerem revizorji menijo, da »prikazane ocene vrednosti zagotavljanja delovanja niso realne, saj je ministrstvo v nadaljevanju dokumenta ocenilo, da bodo stroški zagotavljanja delovanja omrežja zNET za obdobje po zaključku projekta eZdravje, to je od 1. julija 2015 do leta 2023, znašali 4.881.096 evrov; ministrstvo naj bi torej za zagotavljanje delovanja za obdobje osmih let in pol porabilo 24 odstotkov več sredstev kot za zagotavljanje delovanja za obdobje enega leta in devetih mesecev, zato nastane vprašanje, katera od ocenjenih vrednosti je podcenjena oziroma precenjena.«

Podjetje S&T Slovenija je v okviru projekta eZdravje 8. decembra 2009 ministrstvu prodalo licenčno programsko opremo za zagotavljanje varnosti komunikacijskih omrežij v vrednosti 120.766 evrov ter sklenilo naročnino za 36 mesecev v vrednosti 70.092 evrov. Ministrstvo je naročnino začelo plačevati februarja 2010, torej 24 mesecev pred postavitvijo vzorčnega okolja omrežja zNET. Podobno je bilo s pogodbo, sklenjeno 18. januarja 2010, le zneski so bili drugačni. Pri S&T Slovenija so bili s komentarjem skopi. »V podjetju S&T Slovenija poslujemo v skladu z dogovorom z naročnikom. Tako je bilo tudi v primeru projekta zNET. Svoje obveznosti smo izpolnili v skladu s pogodbo z naročnikom, v tem primeru z ministrstvom za zdravje,« je dejal Igor Fürst, vodja oddelka za marketing in odnose z javnostjo.

Revizorji pa so jasni: »Ministrstvo za zdravje ni odpravilo vseh vsebinskih in finančnih nedoslednosti v investicijski dokumentaciji, zaradi česar vsebina, stroški in finančne projekcije vseh podprojektov eZdravja še vedno niso nedvoumno jasni.«