Tiskane izdaje
Bi lahko rekli, da smo pri uživanju zdravil na splošno premalo dosledni?
Protokol nam farmacevtom nalaga, da najprej stranko vprašamo, ali zdravilo že pozna, če pritrdi, jo recimo opozorimo, recimo »saj veste, da ga praviloma jemljete zjutraj na tešče«. Ni redko, da pove, da tega ni vedela, zato sledi naša razlaga. Ugotavljamo, da ljudje pogosto ne upoštevajo pravil pri nekaterih zdravilih, ki bi jih bilo treba jemati redno; recimo antidepresivov, v nasprotju s pomirjevalom, ki ga vzamemo le občasno. Prav tako se ne poučijo dovolj natančno o lastnostih zdravila. Praviloma so izjeme kronični bolniki, recimo otroci z diabetesom, astmatiki, revmatiki …. Ljudje z visokim krvnim tlakom ali diabetesom se lahko precej razlikujejo: nekateri so zelo skrbni, drugi odmerjajo zdravila malo po svoje. Slabo je, ko nekdo z visokim krvnim tlakom, takoj ko se ta zniža, zdravilo opusti oziroma odmerek sam prilagaja.
Kaj vi osebno menite o zdravilih proti škodljivemu holesterolu?
Statini, snovi za zniževanje holesterola in trigliceridov, imajo neželene učinke zlasti na mišice, zato so že pred več kot desetimi leti eno prvih tovrstnih zdravil umaknili, saj so povzročala atrofijo. Zdaj obstaja vse več dokazov, da statini večajo tveganje za pojav demence in sladkorne bolezni. Menim, da je smiselno jemati ta zdravila le, če gre za primarno bolezen napačnega presnavljanja maščob ali trigliceridov ali holesterola, kar se običajno pojavi prej, ne šele s starostjo. Presnova, kot vemo, poteka v jetrih, in če presnovni procesi niso taki, kot bi morali biti, se v krvi pojavi povišana koncentracija holesterola. Če je to gensko pogojeno, je uravnavanje mogoče le z zdravili. Druga skupina pa so ljudje z več kroničnimi boleznimi, zlasti moramo omeniti sladkorne bolnike, ki jih povišane vrednosti maščobe v krvi zelo ogrožajo.
Zdravilo za zmanjšanje holesterola lahko v breme zavarovalnice dobi vsak, ki ima dovolj dejavnikov tveganja: povišan krvni tlak, kajenje, določena starost. Tudi sama imam od 35. leta povišane vrednosti holesterola. Če bi bila kadilka s povišanim krvnim tlakom, bi bila do zdravila upravičena, ker pa ne kadim, mi ne pripada.
Se s tem strinjate ali se vam to zdi pretiran avtomatizem?
Strinjam se, ker menim, da zdravila ne potrebujem. Vendar iz vsega povedanega lahko sklepamo, da je za nezdrav življenjski slog človek še nagrajen, ko dobi zdravilo v breme zavarovalnice. Menim, da mora človek sam največ narediti za svoje zdravje: z gibanjem in pravilno prehrano, s sproščanjem in obvladovanjem stresa. Tako zmanjšaš dejavnike, ki vplivajo na holesterol.
Kako zdravniku pomagamo, da nam predpiše pravo zdravilo, kaj narediti, da nam ne bi bilo treba, dokler ne najde ustreznega, preizkusiti različnih zdravil?
Ko začnemo uživati novo zdravilo, se moramo skrbno opazovati. Je pa res, da lahko nekateri neželeni učinki nastopijo šele čez čas, recimo čez pol leta ali leto. Ne smemo prehitro sklepati, po recimo nekaj dneh, da so spremljevalni pojavi in slabo počutje znak slabega učinka. Mogoče je tudi, da so ti posledica nečesa, kar smo v načinu življenja spremenili.
V lekarni bolnika, ki so mu predpisali zdravilo s statini, vedno opozorimo na morebitne neželene učinke: zlasti na mišične krče ali bolečine v mišicah oziroma v predelu jeter, ki pa se pogosteje pojavijo pri velikih odmerkih. Zavedati se moramo, da se zdravnikom ni lahko odločiti in najti optimalne terapije. Vsak bolnik se na zdravilo odzove malo drugače. Ko predavam o varni uporabi zdravil, vedno rečem: ne sposojajte si jih med sabo! Ista bolezen pri dveh ljudeh ne pomeni nujno zdravljenja z istim zdravilom. Kar je za nekoga odrešitev, je lahko za drugega smrtno nevarno.
Kako deluje homeopatsko zdravljenje?
Pri homeopatiji imamo dva pristopa: kronična bolezen zahteva zdravljenje zdravnika homeopata, ki bo človeka pregledal in v ožjem izboru našel ustrezno konstitucijsko zdravilo. Seveda bo to mogoče po enournem ali celo daljšem pogovoru. To zdravilo bo začelo kronično bolezen zdraviti »nazaj«. Organizem bo spodbudilo k samozdravljenju in bolezen bo lahko nekaj časa še hujša. Starejši ko je človek, dlje časa bo ta proces trajal, porajali se bodo znaki od zdaj proti začetku. Med zdravljenjem lahko zdravnik homeopat občasno doda še kakšno drugo homeopatsko zdravilo ali konstitucijsko tudi zamenja. Farmacevti v lekarni svetujemo homeopatska zdravila za zdravljenje blažjih oziroma akutnih težav. Če gre nekdo na manjši kirurški poseg, denimo, lahko predlagamo homeopatsko arniko, ki bo preprečila močnejšo krvavitev in pospešila zdravljenje.
Se homeopatska in alopatska zdravila dopolnjujejo ali izključujejo?
Ob homeopatskih zdravilih vedno lahko jemljemo klasična zdravila. Nikakor pa ni prav, če bolnik opusti klasično zdravljenje, čeprav ima morda sprva občutek, da mu ne pomaga. Če bomo imeli srečo, bomo čez čas z bolj zdravim načinom življenja in homeopatskimi zdravili mogoče lahko zmanjšali odmerek alopatskih.
Z alopatskimi zdravili se dokazano najbolje zdravijo določene kronične bolezni, recimo povišan krvni tlak, homeopatska pa so se najbolje izkazala pri zdravljenju alergij. Moramo pa razumeti, da se jemanje homeopatskih zdravil močno razlikuje od jemanja alopatskih. Ni bistveno število kroglic ali kapljic, ampak potenca in intervali jemanja; če blažiš povišano temperaturo, lahko jemlješ zdravilo vsako uro. Če bi vsako uro uživali paracetamol, bi končali na urgenci; paracetamol deluje škodljivo na jetra, ko se učinek pokaže, je lahko že prepozno.
Na kaj je farmacevt pozoren, ko pride stranka brez recepta in želi nekaj za samozdravljenje?
Nekateri že vedo, kaj bodo kupili oziroma že imajo izkušnje. Vseeno pa je prav, da tudi njih vprašamo bolj natančno, zakaj to potrebujejo, saj včasih ugotovimo, da bi bilo zanje boljše kaj drugega. Drugi so tisti, ki pridejo s težavami, mi pa jih povprašamo še po drugih simptomih, ne le tistih, ki jih opišejo; prepričati se namreč moramo, ali ni morda nujno predlagati obisk pri zdravniku. Farmacevt nato presodi, katere simptome oziroma bolezni zdraviti; recimo blažiti nahod. Vprašamo, kakšen način zdravljenja želijo, tudi homeopatsko zdravljenje ponudimo ali pa Bachove kapljice, ki so vse bolj priljubljene.
Podobno je pri blaženju klimakteričnih težav. Police so založene, kako se odločiti?
Nekdaj smo lahko kupili izdelek s cimicifugo, zdaj je ponudbe res veliko. Izbira je odvisna od posameznice, včasih pa celo nič od tega ne pomaga. Pa vendar, čim izstopiš iz ravnovesja, moraš najprej spremeniti način življenja. Nima smisla preizkušati različna zdravila ali prehranska dopolnila, vse drugo pa zanemariti. Ljudje bi si morali prizadevati za ravnovesje na vseh ravneh bivanja.
Po kakšnem ključu lekarne izbirajo med različnimi prehranskimi dopolnili za svojo ponudbo?
Proizvajalci nam vsak posebej predstavljajo svoje izdelke. Odločamo se glede na dostopno dokumentacijo, tudi po lastnih izkušnjah. Bolj zaupamo tovarnam, za katere vemo, da imajo zagotovljeno skrbno preverjanje surovin in svojih izdelkov. Za prehranska dopolnila je po naši zakonodaji dovolj, da so neškodljiva. Ni pa treba dokazati učinkovitosti. Vse več se govori tudi o tem, da za potrditev »učinkovitosti« prehranskih dopolnil in nekaterih zdravil v prosti prodaji zainteresirani objavijo zgolj študije, ki so prinesle pozitivne rezultate, tistih z negativnimi pa sploh ne.
Ali moramo biti pri prehranskih dopolnilih previdni? Vzemimo pred kratkim tako razvpiti glukozamin, ki so ga na lepem ponujali različni proizvajalci.
Antioksidanti, sredstva proti glivicam, glukozamin (aminosladkor, ki ga je največ v vezivnem tkivu, op. p.) … so tržne niše. Danes »imamo vsi« glivice na nohtu palca, še včeraj smo »vsi potrebovali« koencim q10. Do tistega, kar najbolj reklamirajo, bi bila sama najbolj previdna. Nekaterim dopolnila pomagajo, drugim spet ne. Če se odločijo, da jih bodo jemali, potem jih morajo redno, kot je priporočeno, drugače mečejo denar stran. Vem, da so priporočeni odmerki glukozamina v tujini znatno višji, celo do trikrat. Mogoče se pri nas bojijo, da bi se pokazali kakšni neželeni učinki. Revmatično obolenje sklepa se pojavlja v zagonih, se nato umakne … Če začneš glukozamin uživati, ko je v zagonu, potem lahko rečeš, da pomaga. Lahko pa potrdim, da človeku največkrat pomaga nekaj, v kar verjame.
