Tiskane izdaje
Minilo je 15 let, odkar je ruska raketa proton 20. novembra leta 1998 v vesolje ponesla prvi sestavni del Mednarodne vesoljske postaje (ISS). to je bil ruski modul Zarja.
Od leta 2000 je na raziskovalnem otoku v vesolju stalno navzoča človeška posadka, ki je opravila že več sto poskusov ter skoraj 200 sprehodov po vesolju - nedavno tudi z olimpijsko baklo.
Gre za največji skupni vesoljski projekt, ki so ga izvedle ameriška NASA, evropska ESA, ruski Roscosmos, kanadska CSA in japonska JAXA; preko njih pa je sodelovalo še več kot deset držav. Zdaj, ko je že dograjena, 450 ton težka vesoljska postaja okoli Zemlje drvi s hitrostjo skoraj 28.000 kilometrov na uro, naš planet pa na povprečni višini okoli 400 kilometrov obkroži v približno 90 minutah. Do zdaj je ISS obletela Zemljo že več kot 85.000-krat.
Večina sestavnih delov za postajo je prišla iz Rusije in ZDA, z raziskovalnim modulom Columbus, ki je bil izdelan v nemškem Bremnu in italijanskem Torinu, pa je ISS leta 2008 dobila tudi tako imenovano evropsko sobo.
Vse od svojih začetkov se ISS srečuje tudi z ostrimi kritikami. Nasprotniki izpostavljajo predvsem več kot 100 milijard evrov stroškov, ki po njihovem mnenju niso bili porabljeni za nič pametnega. Noben od okoli 1200 opravljenih poizkusov namreč doslej po njihovem ni prinesel ničesar prelomnega. Na prve strani časopisov se, kot pravijo zlobni jeziki, ISS umesti le s pojočimi astronavti, pokvarjenimi stranišči ali kot kulisa za hollywoodske filme.
Po poročanju ruskega časnika Rosijskaja Gazeta pa je morda bolj kot znanstvena pomembna politična dimenzija ISS. Po vesoljski hladni vojni med ZDA in Sovjetsko je ISS postala simbol mednarodnega sodelovanja.
Življenska doba ISS se bo iztekla leta 2020. Za obdobje po tem letu pa manjka še več stvari, med drugim tudi financiranje. Evropa si zato želi v projekt pritegniti Kitajsko, ki zdaj načrtuje gradnjo lastne vesoljske postaje.
Rusija in ZDA sta skeptični, saj Pekingu ne želita razkriti svojih kart. V vsakem primeru pa strokovnjaki dvomijo, da bi Peking opustil svoje visokoleteče načrte, da bi sofinanciral starajočo se ISS. Prihodnost ISS se tako ne zdi rožnata, izpostavlja DPA.
