Tiskane izdaje
Slovenija je dobila drugo radarsko oko za spremljanje padavinskih sistemov nad državo in njeno bližnjo okolico. Na Pasji ravni nad Polhovim Gradcem je začel delovati nov vremenski radar kot dopolnilo tistemu na Lisci pri Sevnici.
Zgodovina radarskega zaznavanja padavin v Sloveniji se je začela leta 1971, ko je bil na Žikarcah pri Mariboru urejen prvi meteorološki radarski center s predelanim vojaškim radarjem uporabnega dosega 40 kilometrov. Merjenje padavinskih sistemov je potekalo ročno, v poletnih mesecih in v okviru raketne obrambe pred točo.
Zaradi razširitve obrambe na osrednjo Slovenijo je bil leta 1984 center opuščen in namesto njega postavljen nov na Lisci pri Sevnici, opremljen z računalniško vodenim radarjem uporabnega dosega 200 kilometrov. Meritve so potekale deloma ročno in deloma samodejno, vendar še vedno predvsem poleti in prilagojene potrebam obrambe pred točo.
Slednja je bila leta 1997 zaradi nedokazane uspešnosti ukinjena in radarski center je začel spremljati padavinske sisteme za splošne namene. Zastareli konvencionalni radar je v nadaljnjih letih zamenjal novejši, koherentni. S tem se je kakovost meritev močno izboljšala. Tedanji Hidrometeorološki zavod (danes Urad za meteorologijo na Agenciji za okolje) je v Ljubljani ustanovil center za pridobivanje podatkov z radarskega centra na Lisci in radarskih centrov sosednjih držav ter za obdelavo in razpošiljanje izdelanih slik. Radarske slike padavin nad Slovenijo so postale sproti dostopne javnosti prek medmrežja.
Ko pride BOBER
Pri raznovrstni uporabi se je kmalu pokazalo, da radar na Lisci zaradi omejenega dosega in hribovitih ovir ne omogoča dovolj zanesljivega spremljanja jakosti in premikanja padavinskih sistemov na območju celotne Slovenije. Pokazala se je potreba po dodatnem vremenskem radarju v zahodnem delu države. Ta je bila izpolnjena s projektom BOBER (Boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve), ki je del evropskega operativnega programa za razvoj okoljske in prometne infrastrukture v obdobju 2007–2013. Izvaja ga Agencija za okolje s pomočjo sredstev EU. Kohezijski sklad unije prispeva 85 odstotkov, slovenski državni proračun pa 15 odstotkov vrednosti projekta.
Njegov temeljni cilj je zagotoviti zanesljive, kakovostne in prostorsko reprezentativne meteorološke in hidrološke meritve, ki bodo omogočile celovito spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji ter bolj natančno napovedovanje izrednih vremenskih pojavov.
Dvojec s krmarjem
V okviru projekta BOBER smo posodobili in nadgradili celotno vremensko radarsko omrežje. Posodobili smo vse ključne dele radarja na Lisci – anteno, oddajnik in sprejemnik. Na Pasji ravni nad Polhovim Gradcem pa smo postavili nov radar z vso potrebno infrastrukturo. Radarja tvorita usklajen, sočasno delujoč par in imata enake merilne lastnosti.
Vsak ima anteno v obliki krožnika s premerom 4 metre in seva mikrovalove z valovno dolžino 5 centimetrov v kot ene stopinje. V sekundi izseva 600 do 1200 impulzov, ki so dolgi po 300 metrov. Povprečna moč sevanja je 300 vatov, sprejemnik pa meri odmeve do razdalje 250 kilometrov od radarja. Antena se vrti s hitrostjo treh obratov v minuti in pri naklonskih kotih med nič in 30 stopinjami.
Na obeh radarjih smo namestili enako krmilno in procesno opremo, tako strojno kot programsko. V radarskem omrežnem centru na sedežu Agencije za okolje v Ljubljani pa smo posodobili računalniško opremo in nanjo namestili centralno radarsko nadzorno in procesno opremo. Oba radarja je mogoče nadzirati in upravljati neposredno iz omrežnega središča. Vse radarske slike ozračja – posamične in sestavljene – se tvorijo centralno. Morebitni izpad enega ali drugega radarja ni več kritičen, saj se njuni merilni območji prekrivata in lahko drug drugega nadomeščata.
Slovenija in Evropa
Kot plod opisanega razvoja je tako na začetku 21. stoletja v Sloveniji postavljeno učinkovito radarsko omrežje za zaznavanje in spremljanje padavinskih sistemov v izjemni prostorski in časovni ločljivosti. Omrežje meri padavine vsakih 5 do 10 minut s prostorsko ločljivostjo 1 x 1 x 1 km. Sveže radarske slike padavin so sproti dostopne domači in tuji javnosti. Zgolj od uporabnikov je odvisno, kako bodo znali izkoristiti obilje podatkov, sprotnih in shranjenih, ki so jim na razpolago. Čaka nas razmah uporabe v vremenski analizi in prognozi, civilni zaščiti, prometu, vodnem gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu in gotovo še kod drugod.
Slovensko omrežje vremenskih radarjev seveda ne živi samo zase. Vključeno je v evropsko omrežje, sestavljeno iz več kot 150 vremenskih radarjev, ki jih upravljajo nacionalne meteorološke službe. Sprotna izmenjava radarskih meritev poteka po meteorološkem komunikacijskem omrežju GTS. Radarski omrežni center na Agenciji za okolje prejema slike štirih obmejnih radarjev (Cervignano v Italiji, Zirbitzkogel v Avstriji, Farkasfa na Madžarskem in Bilogora na Hrvaškem) ter sestavljeno sliko vseh evropskih radarjev, ki jo izdeluje angleška meteorološka služba. Prejete slike se uporabljajo za primerjavo, dopolnitev in nadomestitev lastnih meritev ob morebitnem izpadu obeh radarskih centrov, na Lisci in Pasji ravni.
Marjan Divjak Agencija za okolje
