Tiskane izdaje
Nasa je pred kratkim sporočila, da je končala program vesoljske sonde Deep Impact, ki je bila v marsičem pionirska v raziskovanju vesolja, med drugim je kot prvo vesoljsko plovilo »bombardirala« komet. Zadnji stik s sondo je bil vzpostavljen letošnjega 8. avgusta.
Sonda je devet let – izstrelili so jo leta 2005 – potovala po vesoljskem prostoru in v tem času obstreljevala komet Tempel 1, letela mimo še enega kometa in na Zemljo poslala skoraj 500.000 fotografij; kometarna raziskovalna sonda je do prekinitve zveze prepotovala 7,58 milijarde kilometrov.
»Deep Impact je bilo osupljivo, trpežno vesoljsko plovilo, ki je posredovalo več podatkov, kot smo pričakovali. Prineslo je pravo revolucijo v razumevanju kometov in njihove aktivnosti,« pravi vesoljski strokovnjak Mike D'Haem.
Sonda je uspešno opravila misijo v prvih šestih mesecih leta 2005, ko je raziskovala površino in tudi notranjost kometa. Med podaljšanim programom, ki je trajal od julija 2007 do decembra 2010, je, kot rečeno, letela mimo še enega kometa. Odtlej pa so jo uporabljali kot vesoljski teleskop.
Do kometa Tempel 1 je prepotovala 431 milijonov kilometrov, 3. julija 2005 sprostila »impaktor« oziroma vesoljski torpedo in ga usmerila v kometovo jedro, kar se je seveda zgodilo 4. julija, na največji ameriški praznik, dan neodvisnosti. Ob udarcu so drobci kometa zleteli v vesolje. Tam so jih proučili z instrumenti na vesoljski sondi, pa tudi teleskopi na Zemlji. Šestnajst dni po tem bližnjem srečanju s Templom 1 so vesoljski strokovnjaki Deep Impact usmerili tako, da se je konec decembra 2007 približal Zemlji, tam pa so ga preusmerili proti kometu Hartley 2.
»Šest mesecev po izstrelitvi je vesoljsko plovilo že opravilo načrtovano nalogo pri kometu Tempel 1, vendar so znanstvene skupine prišle do ugotovitve, da bi lahko z njim lahko še vedno delale zanimive stvari, in ravno zaradi iznajdljivosti strokovnjakov in navigatorjev je sonda svojo pot nadaljevala in pri tem dajala presenetljive rezultate,« dodaja Tim Larson, vodja omenjenega vesoljskega projekta.
Uspešnost tega podaljšanega poleta je bila potrjena, ko je sonda 4. novembra 2010 letela mimo kometa Harley 2. Medtem je opazovala šest različnih zvezd in potrdila gibanje planetov, ki krožijo okoli njih. Januarja 2012 je fotografirala oddaljeni komet C/2009 P1 (Garradd), še letos pa je posnela komet Ison, ki bo konec tega leta dobro viden tudi z Zemlje.
Potem ko so izgubili stik z vesoljskim plovilom, so se nadzorniki tega vesoljskega poleta več tednov trudili, da bi ga spet navezali in reaktivirali sisteme na krovu, kar pa jim ni uspelo. Čeprav pravi vzrok ni znan, naj bi vse kazalo na težave z računalniškimi sistemi, kar seveda nato vpliva na položaje anten in plošč s sončnimi celicami, posledica pa je pomanjkanje energije.
In še nekaj osnovnih podatkov o programu Deep Impact. Sonda, ki jo je izdelala družba Ball Aerospace, je ob izstrelitvi tehtala 650 kilogramov, v kar je vštet tudi 370-kilogramski vesoljski torpedo. Bila je del programa Discovery, ki vključuje razmeroma majhne in poceni vesoljske sonde za raziskovanje vesoljskih globin, predvsem kometov in asteroidov. Program Deep Impact je stal nekaj manj kot 370 milijonov dolarjev.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
