Manjši, bolj lačni in bolj ogroženi

Napovedani dvig povprečne temperature na našem planetu do konca tega stoletja vsaj za dve stopinji Celzija nad predindustrijsko raven je po ugotovitvah kopice znanstvenih raziskav zelo jasna posledica izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Toda za večino ljudi je kljub temu precej abstraktna. Kako jo bomo občutili konkretno?

Na spletnem portalu Business Insider so po pregledu številnih raziskav posledice globalne otoplitve strnili v 22 skupin. V zadnjih dveh Delovih prilogah Znanost smo glavne med njimi povzeli in dodali še podatke iz našega okolja. Tokrat nadaljujemo z ugotovitvami, kako bomo posledice podnebnih sprememb občutili na sebi, kot posamezniki, in kako jih bodo občutili nekateri drugi organizmi, ki si z nami delijo ta planet.

Ker je Zemlja pretežno vodni planet (dve tretjini površja sta pod vodo), voda pa je tudi bistveni sestavni del našega telesa, bi lahko rekli, da večina posledic globalne otoplitve, ki jih bomo občutili na sebi ali v sebi, izhaja ali bo izhajala iz pomanjkanja ustrezne vode. Te bo premalo tam, kjer je je že danes manj, pogostejše suše pa se bodo pojavljanje tudi tam, kjer jih danes še ni.

Pomanjkanje primerne vode

Na to dejstvo opozarja kopica raziskav. Med njimi so morda posebne omembe vredni rezultati velike primerjalne študije, nedavno objavljene v reviji Nature, v kateri so z upoštevanjem podatkov o padavinah iz 28 podnebnih modelov napovedali, kako pogosto bodo na našem planetu v prihodnje sušni dnevi. Kaj so ugotovili? Predvsem, da bo ob koncu stoletja v Sredozemlju, ponekod v Srednji in Južni Ameriki in v zahodni Indoneziji na leto tudi trideset sušnih dni več, kot jih je bilo med letoma 1960 in 1989.

Večje število sušnih dni ne pomeni le spremembe v statističnih tabelah in projekcijah, pač pa bomo te spremembe dobesedno občutili na lastni koži. Kot opozarja Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), je zelo verjetno, da se zaloge vode na območjih z večjim številom sušnih dni ne bodo mogle pravočasno obnoviti. Zaradi manj vode se utegne povečati koncentracija vodnih onesnaževalcev. Podnebne spremembe bodo zato, opozarja IPCC, poslabšale kakovost razpoložljive vode in pitna voda bo manj kakovostna, čeprav bomo z njo pazljivo ravnali. Posledice pomanjkanja vode se bodo med drugim pokazale v manjšem pridelku.

Slabša bo tudi kakovost

Medtem ko višje temperature načeloma prispevajo k boljšemu in obilnejšemu pridelku, pa to ne velja za vse poljščine in še zlasti ne v kombinaciji z večjim številom sušnih dni. IPCC v najnovejšem poročilu opozarja na manjši pridelek koruze in pšenice na nekaterih območjih zaradi vplivov podnebnih sprememb. Upad je tolikšen, da scenariji IPCC že napovedujejo obdobja pomanjkanja hrane, njene podražitve in s tem povezane politične nemire.

Sodeč po ugotovitvah velike mednarodne raziskave, objavljene v majski številki znanstvene revije Nature, bo tedaj zaradi več ogljikovega dioksida v ozračju (ta povzroča globalno otoplitev) v večini poljščin manj hranljivih snovi. Ne le sredi Afrike, tudi v Sloveniji. Raziskava, ki so jo pod vodstvom dr. Samuela Myersa s harvardske fakultete za javno zdravje opravili na 40 različicah šestih glavnih žit in stročnic na odprtih poljih na sedmih lokacijah na Japonskem, v Avstraliji in ZDA, je namreč pokazala za nas neugodno povezavo med količino ogljikovega dioksida v zraku in količino hranljivih snovi v teh žitih in stročnicah. Čim več ogljikovega dioksida je v ozračju nad kmetijsko površino, tem manj hranljivih snovi je v tamkajšnjem pridelku, je glavna ugotovitev raziskave.

Prav tako vzbuja skrb zmanjšanje količine za zdravje nujnega cinka in železa, pa tudi beljakovin v poljščinah, ki ga znanstveniki napovedujejo že za sredino tega stoletja. Teh snovi je v pridelkih, ki so zrasli v eksperimentalnih razmerah, kakršne bodo po predvidevanjih znanstvenikov prevladovale sredi stoletja, v povprečju za desetino manj. Tako prehransko osiromašeni pridelki utegnejo občutno poslabšati zdravje prebivalstva, zlasti v državah v razvoju. »Ti rezultati kažejo na eno najbolj skrb vzbujajočih tveganj, ki jih za zdravje prebivalstva pomenijo podnebne spremembe,« je v reviji Nature zapisal Samuel Myers.

Bomo ob vinsko trto?

Zlasti v Sloveniji smo navajeni, da v toplih krajih in na sončnih legah raste vinska trta. A če se bo povprečna temperatura v teh krajih povečala za 1,8 stopinje Celzija, trta tam ne bo več uspevala, opozarja raziskava, objavljena lani v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Skrčil pa se ne bo le pridelek, zaradi globalne otoplitve se bodo zmanjšali tudi nekateri organizmi. To velja zlasti za plazilce, ki so pri uravnavanju svojih fizioloških procesov odvisni od temperature v okolju. Pri želvah, na primer, temperatura gnezda odloča, katerega spola bodo mladiči: v toplejšem gnezdu se zvali več samičk, v hladnejšem več samčkov. Spremembe v razmerju med številom samcev in samic pa utegnejo dolgoročno ogroziti njihov obstoj. V eni od raziskav, opravljenih na Zelenortskih otokih, so biologi odkrili, da se je v gnezdih morskih želv na ogretem pesku izleglo več samic kot samcev. Čeprav to sprva povzroči povečanje želvje populacije, pa dolgoročno napoveduje katastrofo, saj ob množici samic ne bo dovolj samcev, da bi jih oplodili. Podobno kot za želve to velja tudi za aligatorje, krokodile in nekatere kuščarje.

Ponovitev zgodovine

Manjšanje nekaterih organizmov zaradi otoplitve svetovnega ozračja ne bo nekaj novega. Strokovnjaki po fosilih sklepajo, da je do takega vpliva prišlo že pred približno 55 milijoni let, med podobno otoplitvijo med paleocenskim-eocenskim termalnim maksimumom. Tedaj se je zgodnja vrsta konja Hyracotherium zmanjšala kar za 30 odstotkov. Dva milijona let kasneje, med podobno, a blažjo globalno otoplitvijo, pa se je ta konj zmanjšal za 19 odstotkov.

Dejstvo, da se je neki organizem v zgodovini zmanjšal dvakrat, kaže, da smo res priča vzroku in učinku, da torej globalna otoplitev vpliva na zmanjšanje nekaterih organizmov, meni paleontolog Philip Gingerich z michiganske univerze. Prepričan je, da so globalne otoplitve v preteklosti povzročile tudi zmanjšanje številnih vrst sesalcev. Očitno se zgodovina ponavlja, saj zdaj biologi že opažajo, da se je hkrati z naraščanjem količine ogljikovega dioksida v ozračju skrčila velikost nekaterih plazilcev in polarnih medvedov.

Ponovitev zgodovine pa utegnemo občutiti tudi na lastni koži: Svetovni program za hrano opozarja, da pogostejši skrajni vremenski dogodki ogrožajo preskrbo s hrano milijonov ljudi. Tako napovedujejo, da se bo zaradi vplivov podnebnih sprememb na pridelke povečalo število podhranjenih otrok v Aziji za enajst milijonov, v Afriki za deset milijonov in za poldrug milijon v Latinski Ameriki. Že do sredine tega stoletja naj bi v Aziji pridelali polovico manj pšenice kot danes in 17 odstotkov manj riža. Tolikšno zmanjšanje pa pomeni, da bo milijarde ljudi, ki se preživljajo s kmetijstvom, sredi stoletja prizadelo pomanjkanje hrane.

Učinki tudi v Sloveniji

Te učinke podnebnih sprememb bomo občutili tudi pri nas. Lučka Kajfež Bogataj s centra za biometeorologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti opozarja, da bodo žita pri nas zaradi višje temperature prezgodaj dozorevala, faza polnjenja zrnja pa se bo skrajšala. Zrnje bo zato manjše in slabše pekarske kakovosti. »Prav tako se utegne spremeniti krmna kakovost travinja, saj spremenjena koncentracija ogljikovega dioksida spremeni razmerje ogljika in dušika oziroma razmerje ogljikovih hidratov in beljakovin v korist prvih,« meni klimatologinja.

Te posledice pa se ne bodo pokazale nekje v daljni prihodnosti, ko jih morda ne bomo več občutili, pač pa utegnemo prva znamenja občutiti že čez poldrugo desetletje, okoli leta 2030.

Katera bodo ta znamenja? »Predvsem krajšanje rastne dobe, torej števila dni od setve do žetve, in s tem povezano prezgodnje dozorevanje pridelkov, ki bodo zato manjši in slabše kakovosti,« pojasnjuje Kajfež Bogatajeva. Še bolj pa bomo občutili pomanjkanje vode. »Ob višjih temperaturah rastline potrebujejo več vode, te pa bo po scenarijih podnebnih sprememb manj kot zdaj oziroma dež ne bo vedno namočil zemlje tam in takrat, ko bi bilo potrebno.«