Najpomembnejša partija Judit Polgár

Srečanje z Judit Polgár, najslovitejšo izmed slavnih sester Polgár, šahovsko superšampionko, bi verjetno večina pričakovala na kakšnem velikem šahovskem turnirju. A smo to mlado žensko nedavno srečali v Budimpešti, in to v precej drugačni vlogi. Ne kot tekmovalko, temveč kot sijajno predavateljico na mednarodni konferenci Na poti k evropski mreži za podporo talentov.

Za njeno udeležbo na konferenci je bilo sicer kar nekaj razlogov. Judit Polgár je letos postala ambasadorka madžarskih talentov, to pa si je prislužila z inovativno podporo talentov s pomočjo šaha. Pred leti je zasnovala šahovsko fundacijo s svojim imenom, dobrodelno ustanovo, katere namen je prenos učenja šaha v izobraževalne institucije. Fundacija spodbuja študije o šahu kot kognitivnem učnem pripomočku, ki bi ga postopoma vključili v vse izobraževalne ravni, od vrtcev do visokih šol. Tako naj bi – povzemamo po spletni strani ustanove – zagotovili, da bodo ti mladi »jutrišnji zmagovalci v družbi, temelječi na znanju«.

V tem okviru je Polgárjeva s sodelavci sestavila izobraževalni program, ki so ga poimenovali Šahovska palača in ki je že od leta 2012 poskusno vključen v madžarski nacionalni šolski kurikulum, prihodnje študijsko leto pa naj bi postal njegov redni del. Fundacija svoj program sicer ponuja vsem otrokom, še posebno pomemben pa je za podporo in razvoj nadarjenih, vključno s tistimi, ki imajo specifične učne težave, kot sta ADHD (pomanjkanje pozornosti in hiperaktivnost) in Aspergerjev sindrom.

Veliko let ste bili »samo« profesionalna svetovna šahovska šampionka. Kdaj ste začeli razmišljati o uvajanju šaha v šolski kurikulum?

Da bi šah lahko postal del rednega izobraževanja, sem se domislila pred približno šestimi leti, ko sta bila moja otroka stara štiri in pet let.

Katere so prednosti šaha, kakršnih nima nobena druga športna dejavnost?

Menim, da je šah za otroke resnično zelo pomemben. Pomaga jim uporabljati možgane na pravilen in organiziran način. Naučijo se kompleksno razmišljati in povezovati informacije. Skozi šah lahko razvijejo veliko veščin, ki jim v življenju pridejo zelo prav. Na primer načrtovanje, sprejemanje odločitev, upoštevanje pravil, ustvarjalnost in spontano odzivanje v različnih situacijah.

Zakaj je treba s šahom začeti že v vrtcu oziroma na začetku šole? Ali ni to za marsikaterega otroka pretežko?

Ni pretežko, če se učenja lotimo na ustrezen način. Z uvajanjem šaha v vrtce in šole ne nameravamo vzgajati šahovskih šampionov oziroma šahovskih profesionalcev. Šah je tu zgolj orodje, ki vsakomur ponuja priložnost, da z njegovo pomočjo napreduje tako v šoli kot v vsakdanjem življenju.

Zelo pomembno se mi zdi, da je šah dostopen vsem v javnih šolah in da bogati stotisoče otrok. Leta 2010 sem zasnovala učni šahovski program, ki je zamišljen kot otroško igrišče. Program v osnovi pomaga otrokom ostriti um. Ni namenjen temu, da bi dobro igrali šah, ampak se z njim postopno učijo pravil, pridobivajo osnovno znanje o šahu, program je sestavljen tako, da je privlačen za otroke, učbeniki so opremljeni z zanimivimi ilustracijami. Ko se otroci naučijo dovolj, si marsikateri sam zaželi igrati šah.

V vsakem razredu so otroci, talentirani za razne predmete, nikoli niso za neki predmet nadarjeni prav vsi. Enim gre bolje matematika, drugim jeziki ... Verjetno je s šahom podobno. Za nekatere je fantastičen, za druge pa morda težaven ali dolgočasen, vsaj v primerjavi z računalniškimi igricami?

S pravim učnim pristopom ni pretežak. Rešitev je učenje šaha na različnih težavnostnih ravneh. Učitelji morajo poskrbeti, da vsak otrok dobi primerne vaje. Bolj nadarjeni potrebujejo večje izzive. Druge osreči že to, da osvojijo temeljno šahovsko znanje. Seveda, obstaja tudi nekaj otrok, morda kakšnih pet odstotkov, ki jih ne zanima prav nič. Za uspešno učenje šaha so potrebni dobri učitelji, ki jih posebej usposabljamo in jih imamo že kar veliko.

Prezgodaj je še, da bi govorili o rezultatih uvedbe šaha v redni šolski kurikulum. Toda kaj vi pričakujete od te prve generacije in vseh naslednjih?

To generacijo čaka težka prihodnost. Mislim predvsem na to, da imajo na voljo čedalje več informacij. Starši, ki pripadajo moji generaciji, so zmedeni, ko poskušajo sebi in svojim otrokom pomagati pri obvladovanju interneta in preostalega digitalnega sveta. Pričakujem, da bo z učenjem šaha vse to lažje izpeljati.

Za zdaj ste šah uporabili le kot orodje za učenje otrok. Pa bi bil lahko učinkovit tudi pri učenju starejših in premagovanju njihovih težav?

Program, ki smo ga razvili doslej, je primeren za otroke, ki se pri šahu učijo tudi številke in materni jezik. Seveda pa je šah prav tako zelo uporaben za vse druge. Nekateri raziskovalci so recimo že poročali, da se da z njim uspešno preprečevati nastanek alzheimerjeve bolezni in še nekatere bolezenske starostne težave. Predvidevam, da bodo v prihodnosti razviti tudi programi, ki bodo šah bolj kot doslej vključili v delo s starejšo populacijo.

Na šahovski poti ste dosegli ogromno izjemnih rezultatov. Zdaj ste se podali na pedagoško pot in tudi tu se vam obetajo sijajni rezultati. Kateri se vam zdijo pomembnejši?

Sem le snovalka programa, sama razen svojih otrok ne učim nikogar. Se mi pa zdi to delo izjemno pomembno, še posebno zato, ker sem človek, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v današnjem svetu, zato si zelo aktivno prizadevam tudi za etične standarde.

Na tej konferenci je bila uporaba šaha kot učinkovitega orodja za podporo talentov deležna velikega zanimanja. Ali pričakujete, da bo madžarski zgled posnemala še katera druga članica Evropske unije?

Veliko držav ima v šolah tako ali drugače že vključen tudi šah. Sicer ne tako sistematično in v tolikšnem obsegu kot pri nas, a vendar tudi tako dosegajo lepe rezultate. Mi radi pomagamo vsem, ki se obrnejo na nas. Zainteresirane vabim, da obiščejo spletno stran naše fundacije (http://www.juditpolgar.com/en/jp-chess-foundation).