Tiskane izdaje
Kot v najnovejši izdaji poroča znanstvena revija PLOS ONE, so v jami Mala Balanica v Srbiji našli čeljustno kost, ki je pred približno pol milijona let pripadala predhodniku človeka in sicer Homo erectusu, predhodniku neandertalca. Po ocenah strokovnjakov je kost stara od 397 tisoč do 525 tisoč let. Gre torej za najstarejšo najdbo te vrste v tem delu Evrope, ki utegne spremeniti do zdajšnje prepričanje o razširjenosti neandertalcev v tem času v Evropi.
»Najdba izhaja iz območja, ki je bilo do sedaj dokaj neraziskano in brez tovrstnih podatkov,« je za LiveScience pojasnila Mirjana Roksandić, soavtorica članka in raziskave, sicer pa bioareheologinja z winnipeške univerze v Kanadi. Jamo v Mali Balanici, ki je vsebovala arheološke ostanke, so začeli raziskovati leta 2000, na omenjeno najdbo pa so naleteli, ko je nekdo samovoljno razril dno jame. Ker je bilo to načeto, so raziskovalci sklenili raziskati, kaj se skriva v globini 15 centimetrov. Odkrili so ostanek pradavne čeljusti s tremi nepoškodovanimi kočniki.
S sodobnimi metodami so ugotovili, da je njihova najdba zagotovo stara vsaj 397 tisoč let, morda pa celo več kot 525 tisoč let. Sama kost sicer nima vseh lastnosti, ki so značilne za čeljust neandertalcev, pač pa bolj spominja na čeljust, značilno za od neandertalca še starejšega Homo erectusa. Takrat je bila sama jama verjetno brlog hijene, vendar pa raziskovalci ne vedo, če je najdena kost ostanek plena, ki ga je hijena zvlekla v svoj brlog.
Do zdaj so antropologi domnevali, da so neandertalci živeli v vsej Evropi, ta nova najdba pa napeljuje k sklepu, da ni bilo tako. Nakazuje namreč, da se morda neandertalci vsaj pred pol milijona let v območju jugovzhodne Evrope niso pojavili. Kot pojasnjuje Mirjana Roksandić, so ta del Evrope od ostale Evrope ločevali visoki ledeniki. Prav ta izolacija je morda prispevala k pojavu posebnosti, kot jih izpričuje najdba in ki so namesto neandertalcu bližje zgodnejšemu Homo erectusu.
