Tiskane izdaje
Po ocenah strokovnjakov ima hipertenzijo, to je povišan krvni tlak, 1,5 milijarde ljudi, zaradi njenih posledic pa jih vsako leto umre sedem milijonov. Zvišan krvni tlak je tako glavni dejavnik tveganja za smrt, povzroča srčne bolezni, možgansko kap ter ledvično in sladkorno bolezen.
Marsikdo sploh ne ve, da ima povišan krvni tlak, ali se ne zdravi redno. Da bi zmanjšali tveganje za hude posledice dolgotrajno povišanega tlaka, v tem času po svetu in pri nas zdravstveni delavci organizirajo brezplačno merjenje krvnega tlaka v zdravstvenih ustanovah in pripravljajo delavnice za zdrav življenjski slog. Že z zdravim načinom življenja je namreč v veliki meri mogoče ohraniti priporočljive vrednosti krvnega tlaka, to je 140/90, oziroma povišanega nižati z zdravili in drugimi ustreznimi ukrepi.
Zvišan krvni tlak je eden glavnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, predvsem srčni infarkt ter možgansko kap, vpliva pa tudi na obolevnost ledvic. S svojimi posledicami zajema znaten delež med kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki so v svetu in pri nas vodilen vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti.
V Sloveniji se je število smrti samo zaradi srčno-žilnih bolezni v zadnjih dveh desetletjih sicer nekoliko zmanjšalo. Po zdravstveni statistiki imamo 1200 smrti manj na leto: strokovnjaki približno polovico tega »dosežka« pripisujejo boljšemu zdravljenju, preostalo pa uspešno izvedenim preventivnim programom. Kljub temu na bolezni srca in ožilja še vedno odpade 40 odstotkov celotne umrljivosti.
Več kot četrtina hipertonikov
V okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčnih in žilnih bolezni, ki poteka zadnjih deset let, in na podlagi podatkov, ki so jih zbrali v posebnem registru oseb, ogroženih zaradi bolezni srca in ožilja, so strokovnjaki ugotovili, da ima od 500.000 pregledanih moških, starih od 35 do 65 let, in žensk, starih od 45 do 75 let, povišan krvni tlak več kot tretjina. Po oceni poznavalcev pa povišan krvni tlak ogroža še več ljudi, saj vseh še niso sistematično pregledali, poleg tega je znano, da se obseg te motnje v delovanju srca in ožilja še vedno povečuje.
Po besedah Jožice Maučec Zakotnik, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo močno vpliva nezdrav življenjski slog, med drugim pretirano uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prevelika telesna teža ter nezadostna telesna dejavnost. Na vse našteto in vzdrževanje krvnega tlaka v priporočljivih mejah lahko učinkovito vpliva vsak sam, za trdovratno in znatno povišan tlak, ki že pomeni kronično obolenje, pa je nujno trajno in dosledno zdravljenje.
Preveč soli – nepremišljena razvada?
Pretiran vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa je pomemben vzrok za nastanek možganske kapi in drugih srčno-žilnih bolezni. Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 odstotkov presegamo še varen dnevni vnos soli, opozarja izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ. Kot še dodaja, mladostniki presegajo priporočljivo količino za sto odstotkov in tudi otroci za skoraj 70 odstotkov. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje, priprava hrane ter obroki, zaužiti zunaj doma.
Krvni tlak je med prebivalstvom porazdeljen po znanem vzorcu Gaussove krivulje. S številnimi študijami so ugotavljali, katera krivulja je optimalna oziroma kolikšna odstopanja pomenijo manjše ali večje tveganje. Pokazalo se je, da naj bi bila še varna zgornja meja 140/90 mm Hg. Kot pri tem opozarja mag. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predsednica sekcije za arterijsko hipertenzijo, povišan krvni tlak upravičeno imenujemo tudi tihi ubijalec. Marsikdo namreč sploh ne ve, da ima povišan krvni tlak, oziroma se dolgo ne zaveda posledic, to je trajne okvare tarčnih organov in tveganja za srčno ali možgansko kap oziroma odpoved ledvic.
Gibanje in še enkrat gibanje
Zdravniki opozarjajo, da večina bolnikov s hipertenzijo potrebuje zdravljenje z zdravili, enak pomen pa pripisujejo tudi zdravemu načinu življenja. Ljudje, ki so ogroženi, da bodo zboleli za kroničnimi boleznimi ali celo že imajo katero od njih, to so na primer zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, različne oblike srčno-žilnih bolezni in čezmerna teža, se lahko v preventivnih zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji udeležijo brezplačnih delavnic CINDI.
Te vključujejo delavnice o promociji zdravja, dejavnikih tveganja, delavnice zdravega hujšanja, zdrave prehrane, telesne dejavnosti, opuščanja kajenja in zmanjšanja tveganega pitja alkohola. Lahko pa opravijo tudi preizkus telesne zmogljivosti s testom hoje na dva kilometra. Z izboljšanjem življenjskega sloga lahko po besedah Jožice Maučec Zakotnik bistveno izboljšajo svoje zdravje in kakovost življenja.
