Tiskane izdaje
Te dni je na polovici 30-dnevnega poleta v zemeljski krožnici (izstrelili so ga 18. aprila) ruski biosatelit Bion M1. Je kot vesoljska Noetova barka, saj ima na krovu več vrst zelo različnih živih bitij. Satelit bo v orbiti ostal 30 dni, nato pa se bo z živim tovorom vrnil na Zemljo.
Vesoljski potniki so miši, mongolski skakači, gekoni, ribe, polži, nekatere rastline in tudi mikroorganizmi. Znanstvenike zanima, kako se bodo omenjena živa bitja odzvala na tako zahtevno potovanje in bivanje v vesoljskem prostoru. Živali vesoljsko potovanje preživljajo v posebej prirejenih kletkah (ribe v akvariju), v katerih je poskrbljeno tudi za njihovo prehranjevanje. Miši, na primer, so v vsaki kletki po tri, vitaminsko obogateno hrano dobijo šestkrat na dan in prav tolikokrat se lahko odžejajo.
Bion M1 kroži v orbiti, ki je od Zemlje najbolj oddaljena 575 kilometrov, kar je skoraj 200 kilometrov višje od Mednarodne vesoljske postaje, najmanj pa 290 kilometrov. Vesoljsko plovilo tehta kar 6266 kilogramov. Sestavljeno je iz kroglasto oblikovane kapsule za vrnitev, servisnega modula in še nekaterih sekundarnih tovorov oziroma malih satelitov; nekatere so izdelali študenti.
Glavno raziskovalno delo opravlja znani inštitut za biomedicinska vprašanja pri ruski akademiji znanosti. Raziskovalci bodo spremljali vedenje živali s kamerami in telemetrijo. Zanima jih predvsem odzivanje različnih živali na breztežnost, prav tako bi radi izvedeli, kako se spreminjajo celice, tkiva in organi med dolgotrajnim vesoljskim poletom, kakšna je njihova odzivnost na kozmično sevanje, pa tudi, kako se bodo živali po pristanku na Zemlji spet prilagodile na težnost. Različne živali so izbrali zaradi njihovih telesnih in socialnih značilnosti. »Šle so skozi zahtevne selekcijske procese, ki niso nič manj zahtevni kot pri astronavtih,« pojasnjuje Pavel Soldatov, vodilni raziskovalec omenjenega inštituta.
Program Bion M1 vodi ruska zvezna vesoljska agencija, vendar sodelujejo tudi znanstveniki iz ZDA, Nemčije, Kanade, Poljske in Nizozemske. »Mi sodelujemo pri programu delitve bioloških vzorcev, uporabljamo pa opremo, ki so jo razvili naši ruski partnerji. Ti so v zadnjih tridesetih letih uspešno izvedli že vrsto takšnih vesoljskih poletov,« pravi Nicola Rayl, vodja oddelka za vesoljsko biologijo pri znanem Nasinem Amesovem vesoljskem centru. Nasa pri programu Bion M1 podpira predvsem raziskave, povezane z glodavci: proučujejo učinke vesoljskega potovanja na različna tkiva, krvne žile, hrbtenico, sklepe, prav tako na za gravitacijo občutljivo notranje uho.
Program Bion se je začel že leta 1966. Vseskozi je bil namenjen proučevanju učinkov breztežnosti na različna živa bitja. Med letoma 1951 in 1960 so več psov, zajcev in miši poslali na kratkotrajne suborbitalne polete v vesolje; med tovrstne poskuse lahko le delno uvrstimo znamenito psičko Lajko, ki je leta 1957 kot prvo živo bitje obletela Zemljo, a v vesolju tudi poginila. Tak polet je namreč samo skok v vesolje, ne pa potovanje v orbito. Po letu 1960 so poslali živali tudi na več orbitalnih poletov; to je bila seveda priprava na polet prvega človeka v vesolje, kar se je 12. aprila 1961 posrečilo Juriju Gagarinu.
Po prvem biosatelitu Kozmosu 110 so od leta 1973 do 1996 izvedli enajst takih vesoljskih poletov, pri čemer so živali ostale v vesolju od pet do 22 dni. Tako bodo tokratni potniki na Bionu M1 s 30-dnevim bivanjem v zemeljski krožnici novi rekorderji.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
