Tiskane izdaje
Predsednik Nixon je zaradi velikih stroškov vietnamske vojne oklestil tudi Nasin program raziskovanja Lune. Tako so odpovedali polete Apollov 18, 19 in 20, in nepričakovano je zadnja odprava astronavtov, ki je pred štiridesetimi leti uspešno poletela proti Luni, postal prav Apollo 17.
Izstrelitev so izvedli 7. decembra 1972, s skoraj triurno zamudo, kar se je pri poletih programa Apollo zgodilo prvič. Apollo 17 je v vesolje poletel na krovu še vedno najmočnejše rakete na svetu, Saturna V. Ta je ob izstrelitvi tehtala skoraj 2924 ton. Proti Luni je odpotovala kompozicija, sestavljena iz komandnega, servisnega in lunarnega modula, s skupno težo več kot 46 ton.
Na pot so se podali trije astronavti. Poveljnik je bil Eugene Cernan, na svojem tretjem poletu v vesolje, poveljnik komandnega modula Ronald Evans in poveljnik lunarnega modula Harrison Schmitt; zanju je bil to prvi in edini polet v vesolje.
Uporabno lunarno vozilo
Po mirnem poletu, ki je potekal brez zapletov, se je 10. decembra vžgal raketni motor servisnega in komandnega modula, kar je omogočilo, da je celotna kompozicija vstopila v orbito okrog Lune. Cernan in Schmitt sta vstopila v lunarni modul Challenger in se začela pripravljati na spuščanje in pristanek na Lunini površini. Cilj je bila dolina Taurus Littrow. Na ta del površine se je lunarni modul spustil 11. decembra. Med prvim vesoljskim sprehodom sta astronavta najprej pripravila lunarno vozilo LRV (Lunar Roving Vehicle) za vožnjo po Lunini površini. To je bilo tretje tako vozilo, ki so ga dostavili na Luno. Prejšnja dva sta imela na razpolago Apollo 15 in Apollo 16; vse tri je izdelal Boeing.
Cernanu je tako kot Johnu Youngu iz Apolla 16 uspelo poškodovati odbijač enega od štirih koles. Čeprav napaka ni bila kritična za to odpravo, sta bila Cernan in Evans med prvo vožnjo precej zaprašena zaradi prahu, ki se je dvigal izpod koles. Astronavta sta med tem sprehodom namestila ALSEP (Apollo Lunar Experimental Package). Nabrala sta tudi 14 kg različnih vzorcev, izvedla sedem gravimetričnih meritev in odložila oziroma razvila dva zavoja z eksplozivom, ki so ga kasneje sprožili na daljavo. S tem so preizkusili geofone in seizmometre, ki so jih na Luni pustile prejšnje odprave. Prvi sprehod po Lunini površini je trajal 7 ur in 12 minut.
Naslednji dan sta se odpravila na drugi sprehod. Prva naloga je bila seveda popravilo poškodbe na lunarnem džipu. Za to sta uporabila lepilni trak in štiri zemljevide. Med tem sprehodom in vožnjo sta vzela različne geološke vzorce, ki jih je bilo kar 24 kg. Razvila sta še tri eksplozivne zavoje in izvedla sedem gravimetričnih meritev. Drugi sprehod je trajal 7 ur in 37 minut.
Na tretjega in zadnjega sta se odpravila 13. decembra. Takrat sta nabrala 66 kg vzorcev in izvedla devet gravimetričnih meritev. Zadnji sprehod je trajal 7 ur in 15 minut. Z lunarnim džipom sta med bivanjem na Luni prevozila 35 kilometrov, kar je največ od vseh voženj na Luni. Zbrala sta rekordnih več kot sto kilogramov vzorcev tal.
Sprehod v vesoljskih globinah
Po dobrih treh dneh, 14. decembra, sta z vzletno stopnjo lunarnega modula Challenger vzletela s površine Lune. Potem ko sta se uspešno združila s komandnim in servisnim modulom America, sta tja tudi prenesla zbrane vzorce in drugo opremo. Prazno vzletno stopnjo so nato namerno usmerili proti Lunini površini, da so trk zaznali seizmometri Apolla 17 in tudi prejšnjih odprav. Nato se je 17. decembra vključil raketni motor servisnega in komandnega modula in Apollo 17 ja začel potovanje proti Zemlji.
Ko je bil še vedno 320.000 kilometrov od doma, je astronavt Ronald Evans opravil dobro uro trajajoč vesoljski sprehod v velikih vesoljskih globinah, ki je bil šele tretji tak sprehod v zgodovini astronavtike. Ob tem je iz tovornega prostora pobral kasete s filmi posebne kamere, ki je snemala površino Lune.
Dva dni kasneje, 19. decembra, je posadka malce pred pristankom odvrgla takrat nepotrebni servisni modul, tako da je razpadel in zgorel v višjih plasteh atmosfere. Komandni modul Apolla 17 pa se je s pomočjo treh padal varno spustil na gladino Tihega oceana, kjer je astronavte pobral helikopter.
Ta vesoljski polet ocenjujejo kot najbolj ambiciozen in najbolj uspešen v okviru programa Apollo. Kot smo omenili, je nenadejano postal tudi zadnji, in kot kaže, bo minilo vsaj še nekaj let, preden bo človek ponovno stopil na Zemljin edini naravni satelit.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
