Stoletja zamrznjene rastline spet oživele

Rastline, zamrznjene med tako imenovane malo ledeno dobo (v času od približno leta 1550 do 1850), so na začudenje skupine raziskovalcev s kanadske univerze v Alberti znova odgnale drobne poganjke.

Objavljeno
04. junij 2013 13.30
Ra. K., Znanost
Ra. K., Znanost
Rastline, zamrznjene med tako imenovane malo ledeno dobo (v času od približno leta 1550 do 1850), so na začudenje skupine raziskovalcev s kanadske univerze v Alberti znova odgnale drobne poganjke. Še več, vzorci približno 400 let starih briofitov so v laboratoriju prav bujno oživeli.

Po poročilu, objavljenem v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je skupina z omenjene univerze ob robu ledenika Solza, visoko v kanadskem delu Arktike, naletela na nenavaden prizor: »Izpod ledenika so vznikali otočki nežno zelenega rastlinja,« je vtise strnila dr. Catherine La Farge, vodilna avtorica študije.

Briofiti – rastlinska vrsta, ki se je prvič pojavila v dobi zgodnjega paleozoika – se od bolje poznanih rastlin razlikujejo tudi po tem, da nimajo vaskularnega (žilnega) tkiva, ki sodeluje pri črpanju tekočin v razne dele organizma. Zato nekatere vrste briofitov med dolgimi arktičnimi zimami lahko preživijo celo v popolnoma izsušenem stanju; po otoplitvi pa spet začno rasti. Kljub temu je raziskovalce presenetila ponovna oživitev rastlinic, ki so bile toliko stoletij pokrite z debelo ledeno odejo.

»Ko smo si jih v laboratoriju podrobneje ogledali, smo presenečeni ugotovili, da imajo nekatera stebelca nove zelene poganjke. To pomeni, da so se rastlinice regenerirale same, v naravi, in to nas je pošteno osupilo. Doslej smo namreč domnevali, da rastline na takšnih območjih uspevajo kvečjemu na skrajnem obrobju ledeniškega sistema; nikdar nismo pomislili na možnost, da bi lahko tako dolgo preživele tudi pod debelim ledom.«

Taljenje ledenikov v tem delu Arktike se je po letu 2004 izjemno pospešilo: zdaj izginevajo že s hitrostjo tri do štiri metre na leto. Tudi v Sverdrupovi ožini, kjer se boči ledenik Solza, umikajoče se ledene gmote razkrivajo celo pahljačo doslej skritega življenja, denimo cianobakterije in kopenske alge. In številne vrste so za znanost popolno odkritje. »Nova in nova kopenska vegetacija, ki vznika izpod naglo izginjajočih ledenikov, bo zagotovo močno vplivala na življenje na Zemlji,« je prepričana dr. La Farge.