Titan spet vznemirja

Titan zastira gosta oranžna meglica atmosfere, v kateri prevladuje dušik, v njej pa so odkrili še sledi etana, acetilena, propana in argona. Kemična sestava Titanove atmosfere naj bi bila podobna Zemljini, preden se je na njej pojavilo življenje, temperatura pa je od minus 200 do minus 100 stopinj Celzija. Na Titanu bi določene oblike življenja lahko temeljile le na tekočem metanu, saj je celotna kemija tam povsem drugačna od naše, je pred kratkim ugotavljal britanski astrobiolog William Bains.

Prejšnji teden je revija Journal of Geophysical Research objavila članek ameriških in nemških raziskovalcev, ki so analizirali podatke sonde Cassini-Huygens ter ugotovili, da so na površju Titana ogljikovodiki, ni pa sledov acetilena. Revija Icarus pa je objavila članek ameriških raziskovalcev o tem, da je molekul vodika na Titanovi površini manj, kot jih prodre skozi atmosfero. Nemudoma so se pojavila ugibanja o tem, da na Titanu očitno obstajajo neke vrste organizmi, ki se hranijo z vodikom, kar naj bi pomenilo, da obstajajo tudi določene oblike življenja na tej Saturnovi luni.

Čeprav znanstveniki opozarjajo, da gre zgolj za domneve, ki jih ni mogoče potrditi, za te kemijske procese pa obstajajo tudi druge razlage, so se v številnih medijih pojavili zapisi o »obstoju določenih oblik življenja na Titanu«. Nasini in Esini strokovnjaki nameravajo proti Titanu poslati nov Nasin orbiter in Esin pristajalni modul ter raziskovalni balon. Misija predstavlja velik tehnični izziv, zato bo treba na nove in bolj zanesljive podatke počakati vsaj še dobro desetletje.