Več ko imaš, več lahko izgubiš – pa ne samo denarja

Pogosto pravijo, da težki časi in osebne stiske ljudi tesneje povežejo med seboj kakor sicer. Toda po izsledkih raziskave kalifornijske univerze Berkeley to ne drži vselej. Oziroma natančneje: ne drži za vse ljudi. Še zdaleč ne. Največjo razliko v tem pogledu so s posebno študijo ugotovili med premožnimi in manj premožnimi.

»Prav v času povečane negotovosti smo priča najizrazitejši, lahko bi rekli skoraj dramatični polarizaciji,« je povedal Paul Piff, predavatelj psihologije na Berkeleyju in vodilni avtor študije, objavljene v reviji Journal of Personality and Social Psychology.

S petimi različnimi eksperimenti so dodobra osvetlili, kako se posamezniki iz različnih družbeno-gospodarskih okolij odzivajo na nesreče, tako naravne kot tiste, ki so delo človeških rok. Avtorji so pozorno analizirali odzivanje ljudi tako po naravnih katastrofah, denimo po potresih, poplavah, požarih ali orkanih, kot tudi prevladujoče družbeno vedenje v času gospodarskega nazadovanja, politične nestabilnosti in splošne negotovosti.

In ne samo to: izsledki študije lahko v dobršni meri pojasnijo tudi to, zakaj se nekateri ljudje v časih krize in kaosa tesneje povežejo med seboj, nekateri pa ne.

Ko so, denimo, udeležence raziskave vprašali, ali bi se bili za bolje plačano službo pripravljeni preseliti daleč od doma, so tisti iz siromašnejših okolij praviloma odgovorili z ne. Prednost pred boljšim zaslužkom bi dali ohranitvi fizične bližine in pristnih stikov s prijatelji, sodelavci in družinskimi člani. Študentje iz premožnejših okolij pa so na isto vprašanje tako rekoč po pravilu odgovorili z odločnim da: bolje plačana služba ima prednost pred stiki s prijatelji in svojci.

Študija sicer ne razkriva vseh relevantnih vzgibov, zakaj natanko se premožnejši ljudje v času gospodarske krize praviloma osredotočijo na materialne dobrine, medosebne odnose pa potisnejo v drugi plan. Kljub temu pa postreže z nedvoumno ugotovitvijo, da materialno bogastvo za pripadnike višjih slojev postane »posebno pomembno, kadar se počutijo ogrožene, zlasti kadar dogajanje v družbi zaznavajo kot kaotično in nepredvidljivo«.

Pet eksperimentov

Vsakega izmed petih poskusov so izvedli z drugo skupino ljudi, ki so se med seboj razlikovali tako po narodnosti kot po družbenoekonomskem statusu. Vsak udeleženec je moral natančno opisati finančni položaj svoje družine, denimo prihodke gospodinjstva in izobrazbo družinskih članov, pa tudi to, kolikšen pomen pripisujejo denarju.

Avtorji študije so v slehernem članu vsake proučevane skupine s preverjenimi metodami ustvarili razna negativna psihološka stanja – od občutka splošne negotovosti, nepredvidljivosti in nemoči do globoke zaskrbljenosti. Na tej podlagi so ocenjevali, kako pripadniki različnih družbenih slojev izkoristijo priložnost, da se v stiski bodisi zatečejo po pomoč k soljudem – ali pa se še bolj obrnejo vase in osredotočijo na pridobivanje denarja.

Kaos so v študiji definirali kot »močan občutek, da je svet neznan, nepredvidljiv, povsem naključen. Občutek, da sta tako posameznikovo življenje kot svet okoli njega čedalje manj predvidljiva in čedalje bolj postavljena na glavo.«

Občutek takšne prevladujoče negotovosti v ljudeh praviloma sproži dva tipična odziva:

• pripravljenost bodisi za spopad bodisi za umik na varno ali

• oživljeno zanimanje za soljudi, empatijo in tovarištvo.

In prav na tej podlagi so raziskovalci univerze v Berkeleyju ocenili reakcijo slehernega udeleženca študije na stresne okoliščine.

Gospodarske razmere

Med prvim eksperimentom so morali udeleženci – 76 moških in žensk z vseh koncev ZDA, starih od 18 do 66 let, skratka, nekakšen reprezentativni vzorec prebivalstva te države – narisati grafikon, ki čim bolj natančno ponazarja gospodarske vzpone in padce, kakršne pričakujejo v življenju. Njihovi grafični izdelki so jasno pokazali, da pripadniki višjih slojev – in v nekoliko manjši meri belci na splošno – v življenju pričakujejo bistveno manj obdobij finančne nestabilnosti kakor manj premožni ljudje in pripadniki narodnostnih manjšin.

Hkrati pa se je med skupinama pokazala še ena očitna razlika: pripadniki revnejših slojev se v pričakovanju neprijetnih sprememb in zasukov na slabše bistveno bolj zanašajo na pomoč svojcev, prijateljev in celotne družbe kakor premožnejši ljudje.

Izobraževanje in družba

V drugem eksperimentu je moralo 72 študentov sestaviti seznam pozitivnih in negativnih dejavnikov, ki utegnejo vplivati na njihovo izobraževalno pot. Med potencialnimi grožnjami so prevladovali nenadna odpoved predavanj, podražitev šolnine in strah pred akademskim neuspehom. Tudi v tej skupini so skrb zaradi nepredvidljivih, kaotičnih razmer in posledični občutek nemoči pri manj premožnih študentih vzbudili željo, da se po pomoč obrnejo na svojce, prijatelje in širšo družbo, premožnejši študentje pa na takšno pomoč kljub negotovim razmeram praviloma niso računali.

Med tretjim eksperimentom je 77 študentov dobilo nalogo, da vrsto ponujenih besed na računalniškem zaslonu sestavijo v stavke, ki čim bolje izražajo negativna občutja, vsesplošno zmedo in negotovost. Poskus je bila zasnovan z namenom, da udeleženci svet okoli sebe čim bolj občutijo kot zmeden, nepredvidljiv in strah vzbujajoč.

In spet se je jasno pokazala temeljna razlika: manj premožni študentje so krajši odmor v veliki večini izrabili za ponujeni obisk bližnje družbene ustanove, kjer so se o svojih pomislekih in strahovih lahko pogovorili z vrstniki, medtem ko so študentje iz premožnejših slojev to priložnost kakor po nepisanem pravilu zavrnili.

Denar je/ni vse

Med četrtim eksperimentom je moralo 135 študentov podoben nabor predlaganih besed urediti v stavke, ki so čim bolj v skladu z izjavami kot »Od vsega v življenju se lahko zanesem edinole na denar« ali »Dnevi, ko nič ne zaslužim, so izgubljeni dnevi«.

Tudi tu so se študentje iz premožnejših slojev med načrtno in nadzorovano ustvarjenimi občutki negotovosti in zmede bistveno bolj strinjali s tovrstnimi izjavami kakor njihovi manj premožni kolegi.

V petem, zadnjem eksperimentu pa so avtorji študije 115 študentom predstavili hipotetični scenarij: delodajalec jim ponudi povišico in novo, dobro plačano službo, a na čisto drugem koncu države. To seveda pomeni, da bi morali poleg selitve pretrgati tudi dolgoletne vezi s svojci, sodelavci in prijatelji.

In tudi tokrat so se premožnejši študentje v umetno povzročenem ozračju negotovosti in zmede v veliki večini odločili za dobro plačano službo, medtem ko so bili študentje iz manj premožnih okolij bistveno manj pripravljeni na selitev in pretrganje stikov z bližnjimi.

Namesto sklepa

Avtorji študije, ki jo je sofinancirala ameriška Nacionalna znanstvena fundacija, kategorično zavračajo vse pomisleke in očitke, češ da je bila celotna študija zasnovana pristransko, z dokaj očitnim namenom stigmatiziranja premožnejših. Ljudi torej, ki da se vselej, sploh pa v kriznih časih, pač zanašajo predvsem nase in na svoje sposobnosti, medtem ko manj premožni računajo na pomoč svojcev in prijateljev. Seveda tudi finančno pomoč.

»Upoštevaje veliko in konsistentno razliko pri spopadanju s težavami, ki smo jo povsem nepristransko opazovali med pripadniki višjih in nižjih slojev, naša študija zgolj utemeljeno navaja k sklepu, da v časih gospodarske negotovosti in velike družbene nestabilnosti tovrstne razlike med ljudmi, ki imajo, in onimi, ki nimajo, postanejo še bolj izrazite kakor sicer,« je ugotovitve strnil doktor Piff.