Z novo tarčo nad levkemijo?

Glikoinženirstvo - Uspešnejše obvladovanje limfocitnih celic, ki so krivec za nastanek kronične limfocitne levkemije.

Objavljeno
02. avgust 2013 16.23
Dragica Bošnjak, Znanost
Dragica Bošnjak, Znanost
Bi s spremenjenim pristopom k zdravljenju z novim biološkim zdravilom obinutuzumab lahko radikalno izboljšali zdravljenje pogoste oblike krvnega raka – kronične limfocitne levkemije (KLL)? O tem so potekale odmevne razprave na nedavnem, največjem kongresu kliničnih onkologov ASCO v Čikagu v ZDA.

Kronična limfocitna levkemija je najpogostejša vrsta levkemije pri odraslih. V zahodnem svetu pomeni od 30 do 40 odstotkov vseh levkemij. Bolezen je redkejša pri mlajših od 30 let, pogostejša je po petem desetletju starosti. Pojavlja se pri približno treh ljudeh na 100.000 prebivalcev in se v približno 30 odstotkih pogosteje pojavlja pri moških kot pri ženskah, vendar se v višji starosti razlike po spolu zmanjšujejo.

V Sloveniji postavijo diagnozo KLL približno sto novim bolnikom na leto. Bolezen je posledica klonske razrasti celic limfocitne vrste, kar opredeljuje tudi ime te bolezni. Ni znano, kaj je glavni vzrok za njen nastanek, a kot pri drugih krvnih rakavih boleznih, to povezujejo z izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju, kemikalijam in različnih drugim neugodnim dejavnikom iz okolja. Bolezen pogosto dolgo ne opozori nase in jo neredko odkrijejo naključno ob rednih rutinskih pregledih krvne slike.

Za zdravljenje, ki mora biti vedno individualno glede na starost, klinično stanje bolnika in drugo, so na voljo različna zdravila, vključujejo pa še nova. Tako so na kongresu ASCO poročali o novi multicentrični raziskavi faze III, kjer so proučevali varnost in učinkovitost treh shem zdravljenja z uporabo nove učinkovine, ki jo še preizkušajo in je v raziskavah označena kot GA101.

Imunska spodbuda

Gre za prvo monoklonsko protitelo proti receptorjem CD20 s posebno spremenjenimi sladkornimi komponentami, pridobljenimi s specifično tehnologijo glikoinženirstvo (glycoenginering). Po besedah Pabla Umana, predstavnika družbe Roche Glycart, je njen cilj spodbujanje lastnega imunskega odziva in sočasno tarčno delovanje na rakave celice. Dosedanje raziskave so pokazale, da novo zdravilo v razvoju obinutuzumab (GA101) v kombinaciji s klorambucilom za 86 odstotkov zmanjša tveganje za napredovanje bolezni, ponovitev ali smrt in več kot podvoji srednji čas do napredovanja bolezni pri bolnikih s KLL v primerjavi s standardnim zdravljenjem.

Na kongresu ASCO so predstavili še rezultate neodvisne klinične raziskave faze III GOG240, v kateri so raziskovali zdravljenje ginekoloških tumorjev. Raziskavo je podprl ameriški nacionalni inštitut za raka, izvedla pa skupina za ginekološke tumorje GOG. Vanjo so vključili več kot 450 bolnic z napredovalim rakom materničnega vratu. Poročali so, da biološko zdravilo bevacizumab (avastin) izboljša njihovo preživetje.

Učinkoviteje nad glioblastome?

Randomizirana, dvojno slepa in s placebom nadzorovana raziskava AVAglio faze III pa je po besedah strokovnjakov pokazala učinkovitost bevacizumaba pri zdravljenju bolnikov z glioblastomom, najpogostejšo in najagresivnejšo obliko primarnega raka možganov. Celice glioblastoma imajo močno izražen žilni rastni dejavnik VEGF in bolezen se najpogosteje odkrije v napredovali fazi; tumorji delajo zasevke po možganih in se pogosto ponavljajo. Statistike tako kažejo, da uveljavljene oblike zdravljenja z operacijami, z zdravili in obsevanjem, večinoma niso dovolj učinkovite. Tako so pri bolnikih z na novo odkritim glioblastomom, ki so jih zdravili z obsevanjem in temozolamidom, vključili še bevacizumab. Poročajo, da so bolniki povprečno živeli več kot štiri mesece dlje brez napredovanja bolezni v primerjavi z bolniki, ki so prejemali standardno zdravljenje.

Bevacizumab (avastin) je biološko tarčno zdravilo, ki z vezavo na žilni rastni dejavnik VEGF (angl. Vascular Endothelial Growth Factor) zavira proces angiogeneze oziroma razraščanja žil, ki preskrbujejo rakasto tkivo s hranilnimi snovmi in kisikom. Z nevtralizacijo rastnega faktorja zavre rast tumorja, razraščanje v sosednja in metastaziranje v oddaljena tkiva.

Zaradi specifičnega mehanizma delovanja preizkušajo njegovo učinkovitost pri različnih vrstah tumorjev. Gre tudi za zdravilo, ki so ga raziskovalci uporabili v enem najširših programov kliničnih testiranj v onkologiji doslej. V EU je odobreno za zdravljenje napredovale oblike raka debelega črevesa in danke, dojk, ledvic, nedrobnoceličnega raka pljuč in raka jajčnikov, v ZDA pa tudi že za zdravljenje glioblastoma.