Cena našega dela

»Mediji v času interneta so kot železnice po tem, ko so se pojavili avtomobili; dokler jih ni bilo, so potniki veliko bolj množično potovali z vlaki. Danes se z vlaki redno vozijo samo še ljubitelji in ljudje, ki nimajo avtomobila,« mi je rekel kolega z Dela, dolgoletni novinar in urednik, ki se še spomni novinarstva pred spletom.

Naš poklic ni edini, ki se zaradi tehnološkega razvoja spreminja in morda celo izumira. Če bo novinarstvo hotelo preživeti sedanje turbulentne čase, bo nujno moralo najti nov poslovni model.

S ponudbo brezplačnih vsebin na spletu so mediji vstopili v prazen prostor, kjer stara pravila ne veljajo več, novih pa še nismo domislili in jih je zato težko na novo definirati. Ta »interregnum« povzroča krizo v medijih, padanje naklad, rezanje stroškov, odpuščanja in vse bolj negotove kazalnike za prihodnost. Pred novinarji so neprijetna vprašanja o tem, koliko je sploh vredno naše delo, če ljudje za to, kar naredimo, niso več pripravljeni plačati. Se naši izdelki vrednotijo izključno na trgu ali imajo poleg tržne še kakšno drugo vrednost, kot je, denimo, skrb za jezik? Bi nas kot profesionalce bolj kot etični standardi moralo skrbeti število klikov uporabnikov naših vsebin, ki vse bolj osmišljajo naš obstoj? Smo zavezani interesu javnosti ali zgolj kapitalu, ki kroji naše profesionalne usode in od katerega je odvisna naša eksistenca – gneča na trgu dela je namreč nepopisna.

Repertoar naših samoizpraševanj je verjetno podoben samoizpraševanju ljudi, ki si kruh služijo s kulturnimi dejavnostmi in se nam tozadevno ne dogaja nič izjemnega. Jasno je, da tega, kar naredimo, na trgu ne moremo ponujati zastonj, poleg tega da je v številnih medijskih hišah naše delo ne le materialno, ampak tudi nematerialno že popolnoma razvrednoteno. Takšno stanje se bo sčasoma izrazilo tudi v kakovosti informacij.

Kar preseneča, je veliko zanimanje mladih za študij novinarstva. Na fakulteti za družbene vede (FDV) so v letošnjem študijskem letu zaradi velikega navala letos spet omejili število vpisnih mest v prvi letnik novinarstva. Iz tega je mogoče sklepati, da generacije mladih v tem poklicu še vedno opazijo privlačne strani našega dela, kot so možnost za kreativno delo in raziskovanje, spodbujanje radovednosti, priložnost, da smo angažirani in da imamo možnost vplivanja in spreminjanja družbenega dogajanja. Kaže, da zavedanje o subverzivni moči informacij še vedno ni popolnoma pozabljeno. Če gre za to, potem so si nove generacije takšno sliko o delu v medijih zgradile na podlagi naših objav.

Na preživetje novinarskega poklica in kakovost medijskih vsebin bo v prihodnje odločilno vplivalo razmerje med nezahtevnimi in zahtevnejšimi bralci, ki bodo za profesionalne izdelke pripravljeni tudi plačati. To je le eden od razlogov, da v novinarskih hišah nobeno delo ne more biti pomembnejše od novinarskega.