Tiskane izdaje
Ljubljana − Ministrstvo za finance je v 75. številki uradnega lista objavilo popravke pravilnika o davčnem potrjevanju računov, ki danes že veljajo. Nanje so čakali predvsem računalnikarji, ki pripravljajo programe za bodoče uporabnike davčnih blagajn, saj morajo natančno vedeti, kaj bo potreboval izdajatelj računa.
»Popravki, s katerim spreminjamo pravilnik o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov, prinašajo tri novosti. Pripravili smo jih po usklajevanjih z zavezanci in razvijalci programskih rešitev,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Pravilnik, ki ga zdaj popravljajo, velja od 15. avgusta.
Popravki v pravilniku olajšali delo programerjem
Najprej so s pravilnikom predpisali, da bo morala biti zaščitna oznaka izdajatelja računov (ZOI), ki jo v tekstovni obliki sestavlja 32 znakov, na računu natisnjena tudi v grafični obliki kot QR-koda, ker pa je stari tiskalniki ne bi zmogli, zdaj s pravilnikom omogočajo še izpis oznake v obliki kode PDF 417 ali več črtnih kod tipa Code 128: »Tako se razširi nabor ustrezne strojne opreme zavezancev za izvajanje zakona.« S spremembami iz 6. in 7. člena pravilnika umikajo odstavka, ki sta določala, da bo zavezanec ob potrjevanju »sprememb podatkov o računu oziroma sprememb podatkov o poslovnem prostoru« finančni upravi poleg identifikacijskih podatkov sporočil le nove, spremenjene podatke. Po pojasnilih ministrstva zdaj velja novo načelo: »Zavezanec bo tudi v teh primerih posredoval vse podatke iz dveh prilog k zakonu, s priloge I oziroma priloge II. Tako se za razvijalce programske opreme in zavezance poenostavi zajem podatkov za potrditev v različnih primerih: recimo pri novem računu, dobropisu, bremenopisu, stornaciji računa in popravkih različnih elementov računa.« Popravki so zdaj pomembni predvsem za razvijalce programske opreme.
Dan za brezplačni nasvet
Prav za davčne blagajne je bilo največ zanimanja tudi na dnevih odprtih vrat z brezplačnimi predavanji o različnih davčnih vprašanjih, ki jih je včeraj v Ljubljani izpeljal Davčno-izobraževalni inštitut, ki ga vodi nekdanji generalni direktor davčne uprave Ivan Simič. »Pridete, kadar želite, in greste, ko želite,« je vabil obiskovalce. Po njegovih besedah jih je bilo okoli 300. Dneve odprtih vrat z geslom Mi za vas je mogoče razumeti kot promocijo »varnega« davčnega in računovodskega svetovanja pri usposobljenih in preverjenih ponudnikih teh storitev. V kinodvorani, v kateri je okoli 350 sedežev, so se od devetih zjutraj do petih popoldne vrstila kratka predavanja strokovnjakov za različna področja, ne le strogo davčna. Na pogled je bilo mogoče oceniti, da je imela največ poslušalcev predstavitev sistema davčnih blagajn.
O davčnem potrjevanju računov prek informacijskega sistema finančne uprave, ki ga bo poskusno mogoče opravljati od 1. decembra, obvezno pa bo od 2. januarja 2016, je na dnevih odprtih vrat govoril direktor družbe POS Elektronček Janko Kuhar. »Razlika med sedanjimi elektronskimi napravami za izdajanje računov in sistemom davčnih blagajn je le ta, da bo izdajatelj računa pritisnil na še en gumb in račun tako po internetu poslal v informacijski sistem finančne uprave,« je preprosto opisal vlogo elektronske naprave pri davčnem potrjevanju računov. Vlada se je odločila za tako imenovani odprti sistem davčnih blagajn: »Naprave niso certificirane, ampak bodo izdajatelji računov lahko uporabljali opremo katerega koli ponudnika. Za izdajanje računov bodo lahko uporabljali mobilni telefon, računalnik, tablico ...«
Zaradi visokih kaznih naj bodo zavezanci previdni
Ponudniki blaga in storitev, ki so po zakonih o davku na dodano vrednost in davčnem postopku dolžni izdajati račune in jih zakon o davčnem potrjevanju ne uvršča med izjeme, bodo morali prek informacijskega sistema potrditi račune, ki jih bodo kupci plačali z gotovino – torej z bankovci in kovanci, čeki in različnimi karticami. Za negotovinska plačila po zakonu štejejo le nakazila na prodajalčev transakcijski račun. Pri tem pa v finančni upravi poudarjajo, da bodo izdajatelji lahko dali potrditi tudi račune, ki jih kupci ne bodo plačali z gotovino.
V družbi POS Elektronček so se odločili, da bodo potrjevali vse račune, je povedal Janko Kuhar: »Tako se bomo izognili težavam, če bo kupec najprej rekel, da bo plačilo nakazal na transakcijski račun, nazadnje pa bo majhen delež, recimo 20 evrov, plačal v gotovini.« Vsako plačilo, pri katerem bo le majhen znesek v gotovini, bo štelo za gotovinsko: bolje je torej potrditi tudi vse negotovinske račune kot zgrešiti enega gotovinskega. Zavezanci se bojijo visokih kazni: do 75.000 evrov za davčne prekrške in do 150.000 evrov za hude in posebno hude kršitve predpisov. Za s. p. je najvišja predvidena kazen 75.000 evrov.
Ivan Simič, ki je davčne blagajne poskušal uvesti pred skoraj desetimi leti, ko je vodil davčno upravo, je prepričan, da bi vlada z zakonom lahko uvedla bolj preprost sistem potrjevanja računov: »Ne morem verjeti, kaj vse zahtevajo od zavezancev. Sprašujem se tudi, kakšna le bi bila izguba za proračun, če v planinski koči na Kredarici ne bi bili dolžni potrjevati računov.«
