Enotna Evropa je izhod iz gospodarske krize

Ljubljana - Prizadevanja za bolj integrirano Evropo v ekonomskem in političnem smislu so edini način, da se izvlečemo iz krize. Tako meni nekdanji belgijski premier in vodja zavezništva liberalcev in demokratov (ALDE) v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt, ki je prepričan, da v Evropi primanjkuje karizmatičnih voditeljev, ki bi bili sposobni združevati ljudi in nacije.

Kot je povedal Verhofstadt, bi v kriznih časih potrebovali format politika, kot je bil svoje čase francoski predsednik Francoise Mitterrand, ki je imel vizijo evropske prihodnosti. V današnjem globalnem svetu, ki mu hitrost napredka narekujejo ekonomski imperiji kot so Kitajska, Indija in ZDA, ima Evropa le eno možnost – da se v tem globalnem svetu izbori za svojo pozicijo. Le zakaj bi vsi drugi s krizo kaj pridobili, le Evropejci naj ostanemo praznih rok, se sprašuje Belgijec, ki poleg karizmatičnih politikov pogreša tudi politične institucije, ki bi se učinkovito spopadle z aktualnimi problemi, kot so ekonomske migracije, grška dolžniška kriza in begunsko vprašanje.

Val pribežnikov iz Bližnjega vzhoda je za Evropo lahko priložnost, če nas bo kriza prisilila, da sprejmemo neizbežne reforme, pri čemer je evropska migracijska politika nujni pogoj. Danes do tega vprašanja nimamo enotnega stališča, ampak 28 različnih politik, je prepričan Verhofstadt, ki bo gost Poslovne konference 19. in 20. novembra v Portorožu.

O iskanju rešitev za izhod iz krize bo na konferenci spregovoril tudi Christian Majgaard, nekdanji vodja blagovne znamke in poslovnega razvoja v danskem podjetju Lego, ki na nivoju podjetij poudarja nujnost inovacij, nenehnega izboljševanja izdelkov ter iskanja novih, ustreznejših poslovnih modelov.

Programski vodja konference Janez Prašnikar bo v Portorožu predstavil obsežno raziskavo o razlikah v učinkovitosti med državnimi in privatnimi podjetji. Raziskava, ki so jo opravili na ljubljanski ekonomski fakulteti in je zajela 6000 podjetij v obdobju od leta 2006 do 2014 je pokazala, da so bila po krizi uspešnejša podjetja, ki so v privatni lasti z več kot 50 odstotnim lastniškim deležem enega lastnika. V investiranju pa so bila bolj uspešna državna podjetja, ki se ukvarjajo s komunalno in energetsko dejavnostjo.