Tiskane izdaje
Ljubljana - Mercator je v prvih treh mesecih letos pomembno izboljšal svoje poslovanje: po več negativnih prvih kvartalih zapored (ki so sicer trgovsko najneugodnejši del leta) je letošnjega sklenil z zglednim čistim dobičkom. Od ustvarjenih 628,7 milijona evrov prihodkov od prodaje mu je pod črto ostalo 4,1 milijona evrov dobička.
Da je družbi uspelo obrniti trend (v istem času lani je denimo pridelala za 8,5 milijona evrov izgube, leto pa je končala s 44,5 milijona evrov izgube), gre zahvala pozitivnim učinkom lanskega prestrukturiranja finančnih obveznosti, novi organizaciji poslovanja z osredotočenostjo na ključne trge Slovenije, Srbije in Črne gore in na osnovno dejavnost, pa tudi krčenju stroškov, krepitvi naložb v obnovo maloprodajne mreže ter okrepljenim trženjskim aktivnostim, pojasnjujejo v Mercatorju.
Iz sporočila o poslovanju v prvem kvartalu - objavili so ga celo dva tedna prej, kot so prvotno predvideli v finančnem koledarju; kdor hitro pove, dvakrat pove - izhaja, da je bil dobiček iz poslovanja v tem času (znašal je 12,2 milijona evrov) skoraj trikrat večji od rezultata, ustvarjenega v enakem obdobju lani oziroma skoraj enak kot v celotnem lanskem letu. Omogočili so ga za 0,6 odstotka višji čisti prihodki iz prodaje (znašali so 628,72 milijona evrov) in nižji stroški.
Potrošniki so kljub rahlemu gospodarskemu okrevanju pri nakupih ostali racionalni in zadržani in temu se je trgovec prilagodil s trženjskimi akcijami, nadaljeval je projekte nizkih cen, kuponov s popusti, ugodnosti v okviru kartice Pika, krepil je lokalno in domačo ponudbo ter ponudbo izdelkov lastnih znamk.
Naložbe je v tem času glede na lanski prvi kvartal več kot podvojil, prednostno pa jih je usmeril v prenovo maloprodajne mreže. Uvedel je nov koncept prodajaln večjega formata - kot nadgradnjo koncepta sosedskih prodajaln, ki ga je Mercator uvedel leta 2013 in se osredotoča na širšo in predvsem globljo ponudbo izdelkov vsakdanje potrošnje.
Po konsolidaciji z Agrokorjevim Konzumom se je močno spremenila struktura Mercatorjevih prihodkov. V Srbiji, kjer je prevzel Agrokorjevo verigo Idea, je v letošnjem prvem kvartalu ustvaril kar 35,2 odstotka celotnih prihodkov skupine, zmanjšal pa delež prihodkov, ki jih je pred tem ustvaril na manj dobičkonosnih trgih Hrvaške in BiH.
In načrti? Skupina bo nadaljevala poslovno prestrukturiranje za dolgoročno izboljšanje poslovanja, optimizirala bo stroške in krepila tržni položaj. Po prodaji Pekarne Grosuplje si bodo v Mercatorju prizadevali odprodati še drugo nepotrebno premoženje in neosnovne dejavnosti. Nekaj postopkov naj bi, kot je slišati, končali še letos. Izkupiček bodo namenjali za zmanjševanje zadolženosti, za razvoj osnovne dejavnosti ter za izboljšanje konkurenčnosti in privlačnosti za potrošnike.
Nesreča v sreči
Hkrati z objavo novice o izboljševanju poslovnih rezultatov pa se je Mercator znašel v središču pozornosti tudi zaradi nesrečnega dogodka, hudega požara v njegovem skladišču svežega blaga v Zalogu pri Ljubljani. Nihče od okoli 150 Mercatorjevih delavcev ni bil poškodovan, žal pa je požar terjal tudi človeško življenje, enega od zunanjih vzdrževalcev na objektu. O materialni škodi še ni podatkov, saj so morali najprej svoje delo opraviti preiskovalci, šele za njimi so na prizorišče lahko vstopili Mercatorjevci. Škodo torej še ocenjujejo, že na oko pa je jasno, da je zelo velika, saj sta po prvih ocenah huje poškodovani okoli dve tretjini od skupno dobrih 13.000 kvadratnih metrov skladiščne površine in vseh okoli 850 ton skladiščenih izdelkov: sadja, zelenjave, mesa, delikates, mleka in mlečnih izdelkov. Skladišče in zaloga izdelkov sta, kot so nam povedali v Mercatorju, ustrezno zavarovana.
Gre za največje skladišče tovrstnega blaga, pol manjši sta v Mariboru in na Ptuju. Kot smo izvedeli v Mercatorju, so po izbruhu požara takoj prerazporedili popoldansko izmeno zaposlenih, jih odpeljali v skladišči na Štajersko, najeli dodatne delavce in celotno logistiko preusmerili v Maribor ter na Ptuj. Od tam bodo zdaj preskrbovali vso Slovenijo, kar pomeni, da bo potrebna hitra reorganizacija prevozov, več transporta, več časa in več dela. Potrebe po skladiščnih površinah bodo pokrpali tudi z najemom zunanjih logističnih kapacitet, na pomoč so jim že priskočili številni dobavitelji, ki bodo del ponudbe zadržali v svojih skladiščih.
Prva skrb je bila zagotoviti čim bolj nemoteno preskrbo trgovin po vsej Sloveniji: da police s svežim programom nikjer ne bi ostale prazne, da nesreča ne bi ohromila težko pričakovanega rezultatskega preobrata in da ne bi vplivala na tekoče poslovanje. Ta izredni dogodek pa je še povečal pomembnost in potrebo po načrtovani gradnji novega logističnega centra. Mercator ga poskuša postaviti že več kot desetletje. Načrti z velikim skladiščno-logističnim centrom v Želodniku so propadli, že lani pa je vodstvo skupine razkrilo, da je gradnja centra spet aktualna in da iščejo novo lokacijo. Ogrevajo se za lokacijo ob Letališki cesti v Ljubljani. Po požaru je logično, da bo Mercator ta projekt še pospešil.
