Alenka Bratušek se davka ne boji, občine zelo

Izračuni ministrstva za finance nazorno kažejo, da bo novi davek na nepremičnine veliko breme za lastnike.

Objavljeno
18. junij 2013 09.35
mpi bloki
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Z novim davkom na nepremičnine ima vlada velike načrte, kažejo tudi poskusni izračuni novih prihodkov, ki jih je izdelalo ministrstvo za finance. Po načrtih predlagateljev novi davek državnemu proračunu prinaša 233,73 milijona evrov. Zdaj od nepremičninskih dajatev ne dobi nič.

Nepremičninske dajatve gredo v nebo, kažejo poskusni izračuni ministrstva za finance. Zakon je še vedno v javni razpravi, pravi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki se tako brani pred kritiki iz opozicijskih strank. Očitajo ji obdavčitev čez vsako mero. »Po naši oceni je davek, o katerem govorite, davek, ki bo najmanj ali pa najmanj negativno vplival na gospodarsko aktivnost v državi,« je prepričana predsednica vlade.

Ministrstvo popisalo nepremičnine

Toda v občinah so ob predlogu zakona zaskrbljeni, čeprav jim predlagatelji obljubljajo več denarja iz tega vira. Poleg tega jim predlog zakona omogoča, da smejo svoj delež katere koli od desetih davčnih stopenj povečati ali zmanjšati za 50 odstotkov. »V javnosti se premalo poudarja, da je za gospodarske subjekte predvidena stopnja obdavčitve s kar 0,80 odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine. Nepremičnina Hitovega podjetja Hit Alpinea, recimo, je ocenjena na 127 milijonov evrov! Davek po predlagani stopnji je nemogoče plačati. Takšna obdavčitev pomeni takojšnje zaprtje turističnega gospodarstva v Kranjski Gori,« pravi direktor občinske uprave Rajko Puš. »Davek v znesku 0,5 odstotka vrednosti nepremičnine na kmetijska in gozdna zemljišča bo povzročil propad kmetijstva v naši občini,« dodaja župan Jure Žerjav.

Ministrstvo za finance je zbralo obsežne podatke o vseh vrstah nepremičnin po občinah: o številu stanovanjskih in drugih stavb, posebej o javnih stavbah, njihovi površini v kvadratnih metrih in skupni posplošeni tržni vrednosti nepremičnin v občini. Vso to obsežno nepremičninsko statistiko si je mogoče ogledati na spletni strani Skupnosti občin Slovenije. Ta bo namreč 21. junija v Podčetrtku pripravila posvet o novem davku na nepremičnine. Občinam ni všeč, da država tako na veliko pristavlja svoj pisker, in tudi novih obremenitev za prebivalstvo se bojijo.

Država je pristavila pisker

Tri nepremičninske dajatve – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje in pristojbina za uporabo gozdnih cest – občinskim proračunom zdaj prinesejo okoli 192 milijonov evrov, največ seveda nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, približno 186 milijonov evrov. S predlogom zakona o davku na nepremičnine, v katerega namerava združiti vse tri dajatve, ministrstvo načrtuje 233,73 milijona evrov za občine in prav toliko za državni proračun.

Kot kaže spodnja tabela, samo obdavčitev stanovanjskih nepremičnin po simulacijah predlagateljev občinam in državi prinese 140,773 milijona evrov. Po predlogu zakona morajo občine leta 2014 iz novega davka dobiti toliko, kot jim zdaj prinašajo tri nepremičninske dajatve. Od leta 2015 bo polovica novega davka pripadala državnemu proračunu in polovica občini. Po drugi simulaciji občine od stanovanjskih nepremičnin dobijo celo 211,160 milijona evrov davka, če stopnjo zvišajo za polovico. »Davčne obremenitve, ki jih predlaga ministrstvo za finance, so nerealne. Pri nas 75 odstotkov zaposlenih dela v turizmu, od tega 67 odstotkov v gostinstvu. V tej panogi plače niso visoke. Novi davek je za domačine obremenitev, ki je ne bodo zmogli,« pravi Rajko Puš.

Velika pričakovanja o 467,46 milijona evrov iz nove dajatve pa ne temeljijo le na visoki stopnji obdavčitve, ampak tudi na širši nepremičninski osnovi. Predlog zakona namreč vključuje tudi stavbe, ki zdaj niso obremenjene z nepremičninskimi dajatvami: objekte verskih skupnosti, kulturne objekte, šole, vrtce ...