Ali minister Šušteršič brije norce?

Združenje svetov delavcev ogorčeno nad ministrovimi izjavami o pobudi za oceno ustavnosti zakona o SDH.

Objavljeno
23. januar 2013 15.05
K. F., gospodarstvo
K. F., gospodarstvo

Ali minister za finance brije norce iz delavske participacije, sprašuje generalni sekretar Združenja svetov delavcev Slovenije dr. Mato Gostiša v javnem odzivu na izjavo finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Ta je na  nacionalni televiziji komentiral pobudo za oceno ustavnosti zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Pobudnika Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij in skupni svet delavcev skupine HSE d.o.o. ter predlagatelj Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije so 15. januarja na ustavno sodišče naslovili pobudo za oceno ustavnosti zakona o Slovenskem državnem holdingu zaradi zaradi ignoriranja določil zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, glede sporne sestave nadzornega sveta in zaradi predvidene uprave holdinga brez  delavskih predstavnikov.

Mato Gostiša po izjavi ministra Šušteršiča glede vzrokov za njihovo pobudo ugotavlja, da je minister osupnil s cinično izjavo: »...se nam pač v holdingih ne zdi potrebno, da bi v samem holdingu bilo zastopanje delavcev, ker bi lahko zastopali pač tistih 50 ali 100 ljudi, ki bodo zaposleni v holdingu.  Seveda vse tiste družbe, katerih lastnik je oz. bo holding in ki izpolnjujejo pogoje po zakonu – tam pa delavci bodo še naprej zastopani. Jaz tukaj ne vidim nobene protiustavnosti.«

Generalni sekretar slovenskega združenja svetov delavcev Mato Gostiša ministru za finance Janezu Šušteršiču prek javnega odziva sporoča, da slabo pozna zakone, »saj je Slovenski državni holding že po zakonu o gospodarskih družbah – kaj šele po velikosti aktive in drugih kriterijih – vsakem primeru velika družba«.

V združenju svetov delavcev ministru za finance takšnih spodrsljajev niti ne zamerijo, kot sporočajo, saj pač ni pravnik, očitajo pa mu: »Bolj skrbi njegovo očitno teoretično (ne)razumevanje bistva in pomena sistema sodobne delavske participacije pri upravljanju, kakršno se zrcali skozi njegovo uvodoma citirano izjavo. Vključevanje interesov zaposlenih kot najpomembnejše skupine deležnikov v procese poslovnega odločanja (upravljanja) podjetij, je po tem razumevanju očitno povsem nesmiselno in nepotrebno.«