Tiskane izdaje
Ljubljana – Gospodarsko ministrstvo v prvi polovici leta še ni izplačalo niti evra iz evropskega proračuna. Tudi na ministrstvu za infrastrukturo bodo večino denarja za ceste in tire izplačali v drugi polovici leta. Nasprotno, je minister Gorazd Žmavc že skoraj izpraznil blagajno.
Podatek, da je urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi Gorazd Žmavc, v pol leta porabil daleč največji del svojega letnega proračuna med vsemi ministrstvi, ni alarmanten. Enako je bilo tudi v preteklosti. Večino tega denarja gre v tujino. »Transferjev neprofitnim organizacijam v tujini«, s čimer v vladi letos označujejo taka nakazila, je bilo v prvi polovici letošnjega leta za sedem milijonov evrov.
Računsko sodišče bo opravilo poseben pregled lanskega poslovanja urada. Lani so ob pregledu zaključnega računa države za leto 2014 ugotovili resne pomanjkljivosti. Precej po domače je urad dodeljeval 174.000 evrov Slovensko-kulturni gospodarski zvezi in 103.000 evrov Združenju slovenski dijaški dom Srečko Kosovel. Od Žmavca so revizorji zahtevali celo popravek uredbe o izvajanju finančnih podpor, da bi onemogočil interesno povezanost tistih, ki odpirajo vloge, s tistimi, ki prosijo za denar.
Erar: Plače in audiji
Vsaj del Žmavčevih plačil v letošnjem letu razkrije aplikacija Erar, s katero je KPK zamenjal Supervizorja. A pokaže le plačila v Sloveniji, nakazil v tujino ne. Urad Gorazda Žmavca je doma v prvi polovici leta največ porabil za plače: okoli 211.882 evrov. Drugi največjih strošek je bil nakup avtomobila za ministra, za kar so podjetju Porsche Slovenija plačali 49.305 evrov.
Enako vsoto za enak avto poravnali tudi iz zunanjega in gospodarskega ministrstva. A pri teh, ker obračata več denarja, to ni bilo eno največjih plačil. Še pet takšnih avtomobilov (A6 3.0 TDI) je decembra lani in januarja plačal generalni sekretariat vlade. Vseh osem vozil ima dizelske motorje, samodejne menjalnike, pogon na štiri kolesa in vso opremo.
Manj kot za audija je Žmavc v prvih šestih mesecih letos s 47.300 evri nakazal Slovenski izseljenski matici, s 45.900 Slovenskemu svetovnemu kongresu in z 42.740 Društvu Slovenija v svetu. Druga nakazila so bili nižja od 25.000 evrov.
Nakazila, ki jih pokaže Erar, pojasnjuje okoli desetino poslov ministrstva v prvega pol leta. Preostanek denarja je večinoma najbrž potoval na račune v sosednjo Avstrijo in Italijo, teh transakcij pa aplikacija za spremljanje poti javnega denarja ne prikazuje. Manjkajo tudi morebitna nakazila fizičnim osebam.
Razpisi zamaknili izplačila
Po drugi strani sta gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo v prvi polovici leta porabila le okoli tretjino predvidene letne porabe.
Gospodarsko ministrstvo letos še ni namenilo spodbud za gospodarstvo iz evropskega, ampak le iz slovenskega proračuna. Največ denarja je šlo za tuje investicije (9,9 milijona evrov), migrantski tok (6,8 milijona evrov), plače (4,5 milijona evrov), trženje in razvoj turizma (4,4 milijona evrov) ter inovacijsko okolje in razvoj gospodarstva (2,3 milijona evrov).
»Vsako leto se večina evropskih sredstev porabi v drugi polovici leta. Izplačilo večjega dela sredstev je predvideno v zadnjem četrtletju,« pravijo na ministrstvu. Najprej se namreč izvedejo razpisi; gospodarsko ministrstvo je letos razpisalo 77 odstotkov evropskih sredstev in 98 odstotkov integralnih sredstev glede na letošnji načrt. Letos namerava ministrstvo objaviti 29 razpisov za 116 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, od tega je letos predvidenih za 17 milijonov evrov izplačil.
Tudi na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je povsem običajno, da je realizacija proračuna v drugi polovici leta precej višja kot v prvi polovici leta, ko se javna naročila za izvedbena dela pripravljajo. Na ministrstvu ocenjujejo, da bodo načrtovano porabo realizirali, tako kot v preteklih dveh letih, tako rekoč v celoti.
Skoraj tri četrtine, 73 odstotkov, sredstev iz proračuna infrastrukturnega ministrstva odpade na Direkcijo za infrastrukturo, ki skrbi za izvrševanje največjih infrastrukturnih projektov na področju cestnega in železniškega prometa.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Iz SVRK drugim resorjem
Celoletni proračun vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) znaša 205,4 milijona evrov. Ta vključuje vsa sredstva za delovanje SVRK, tako za delo organa kot za sredstva evropskega teritorialnega sodelovanja, mednarodnih finančnih mehanizmov in evropska sredstva v okviru tako imenovanega Cilja 1, ki se razporejajo na druge resorje pri izvajanju evropske kohezijske politike. Od tega je bilo 173,6 milijona evrov namenjenih za prerazporejanje na druge resorje. Do vključno 29. julija je SVRK v resorje razporedila 30,1 milijona evrov sredstev, pravijo v SVRK.
Na vprašanje, koliko po porazdelitvah sredstev na druga ministrstva ostane sami vladni službi za letos in prihodnje leto, so odgovorili: »Po prerazporeditvah na ministrstva ostaja vladni službi SVRK leta 2016 30,5 milijona evrov integralnih, EU in namenskih sredstev za delovanje SVRK ter izvajanje programov EU in programov mednarodnih finančnih mehanizmov.«
Kakšna »razdelitev« je predvidena za leto 2017, potem ko je bilo vladni službi SVRK najprej dodeljenih 292 milijonov evrov? Za resorje pri izvajanju kohezijske politike je trenutno – v SVRK poudarjajo trenutno – na voljo 270,5 milijona evrov; od tega 225,5 milijona evrov EU dela in 45 milijonov evrov slovenskega dela.
Poudarjajo, da se pripravljajo spremembe proračuna za leto 2017, ki jih bo vlada sprejela septembra. Zato bo spremenjen tudi proračun SVRK, in sicer skladno z izvedbenimi načrti posameznih ministrstev. V SVRK pravijo: »Za prerazporeditev na posamezne resorje bo leta 2017 na voljo le še 49,2 milijona evrov (42,7 milijona evrov EU dela in 6,5 milijona evrov slovenskega dela).
Celotna kohezija v državnem proračunu 2017 bo znašala 565,8 milijona evrov (od tega 470,8 milijona evrov EU dela in 95 milijonov evrov slovenskega dela). To pomeni, da je (bila) velika večina sredstev po izvedbenih načrtih v letih 2015 in 2016 že razporejena po resorjih.«
