Tiskane izdaje
Ljubljana − Izbrisani lastniki delnic in podrejenih obveznic podržavljenih bank nadaljujejo svojo pravno bitko proti tem ukrepom. Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je tako prek odvetnice Tamare Kek upravno sodišče vložilo še tožbo proti izrednim ukrepom, ki jih je Banka Slovenije v odločbi o izrednih ukrepih izrekla Banki Celje. Toženi stranki sta Republika Slovenija in Banka Slovenije.
Poleg tega je MDS v imenu delničarjev, ki so imeli 13,44-odstotka delnic Banke Celje, na ustavno sodišče vložilo še pobudo za oceno ustavnosti zaradi razlastitve delničarjev celjske banke. Na ustavnem sodišču je tako skupaj že 17 pobud za presojo določenih členov zakona o bančništvu, a kot smo že poročali, odločitve o tem še ne bo kmalu, saj so ustavni sodniki za določena pojasnila zaprosili sodišče Evropske unije.
Banka Slovenije je decembra lani z odločbo o izrednih ukrepih razlastila imetnike delnic in podrejenih obveznic Banke Celje. Kot ugotavljajo v MDS, je bil naveden razlog za ta ukrep slabo finančno stanje in negativni kapital banke. »V nasprotju s te, pa rezultati Banke Celje na dan 30. 9. 2014 navajajo, da knjigovodska vrednost delnice Banke Celje znaša 82,40 evra in tako do danes ni jasno, kako lahko uradniki Banke Slovenije in ministrstva za finance tako kreativno pišejo odločbe brez vsake pravne ali ekonomske podlage,« menijo v MDS. Sprašujejo se tudi, koliko depozitov je imela država v Banki Celje na dan izbrisa, ki bi jih morala pretvoriti v kapital in šele nato opraviti izbris.
Po navedbah MDS je 684 delničarjev izgubilo nekaj manj kot 42 milijonov evrov, 177 obvezničarjev (110 fizičnih in 67 pravnih oseb) in lastnikov podrejenih depozitov pa 92,25 milijona evrov. »Z omenjeno razlastitvijo je Banka Slovenije skupaj z ministrstvom za finance kršila tudi temeljne ustavne pravice, in sicer pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne gospodarske pobude ter načela pravne države,« so prepričani v MDS.
