Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali imajo slovenski rezidenti prihranke na računih v švicarskih bankah? Da, zanesljivo. Ali ima slovenska davčna uprava seznam vseh teh računov? Najbrž ne, če upoštevamo, da niti Nemčija ne pozna vseh švicarskih skrivnosti svojih državljanov.
Nemški državljani, ki denar pred svojo davčno upravo skrivajo v bankah na ozemlju Švice, so si najbrž oddahnili. Pomembni elektronski mediji po Evropi so včeraj kot posebno zanimivost objavili novico, da je opozicija zgornjemu domu nemškega parlamenta preprečila izvajanje dogovora med Nemčijo in Švico, prek katerega je nameravala Nemčija po 1. januarju 2013 okrepiti svojo javno blagajno s »prispevki« svojih državljanov, ki so denar spravili na varno pred nemško davčno upravo. Nemška država jim je bila pripravljena odpustiti kazni, ki pretijo davčnim skrivačem, v zameno za 21 do 41 odstotkov skrite naložbe, poroča tudi Slovenska tiskovna agencija. Vsekakor Švica pomaga slovenskemu proračunu z davkom na obresti.
Iz Švice za Slovenijo
»Zdaj imajo fizične osebe v tujini odprtih 10.420 računov,« je mogoče izvedeti v generalnem davčnem uradu. Posamezniki, pravne osebe, družbe z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetniki – vsak slovenski davčni rezident v kateri koli obliki ima pravico imeti račun v tujini. Omejitev pravzaprav ni veliko, kakor pojasnjujejo v davčni upravi: »Te račune imajo lahko odprte, morajo pa o njih obvestiti davčno upravo.« Na vprašanje, ali davčna uprava ve, koliko slovenskih rezidentov posameznikov ima račune v Švici in koliko denarja ima na njih, odgovorijo: »Tudi rezidenti, ki imajo račune v Švici, morajo o njih obvestiti Durs. Podatka o stanju na računu jim ni treba sporočiti.« Če zavezanec računa – in to ne velja le za Švico – ne sporoči davčni upravi, lahko ta podatek pridobi na podlagi mednarodne izmenjave podatkov.
Pravice iz obrestne direktive
Švica in Slovenija sta leta 1997 ratificirali konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, a za slovenske obresti na švicarskih računih je pomemben sporazum, ki ga je Švicarska konfederacija sklenila z Evropsko unijo: ugodnosti uživa tudi članica Slovenija. Švica namreč spada med države, ki strogo varujejo imena bančnih varčevalcev in podatke o njihovih prihrankih, zato tujim davčnim upravam ne zagotavlja avtomatične izmenjave davčnih podatkov o njihovih rezidentih. Kakor več drugih »ozemelj«, ki niso člani, se je tudi Švica v posebnem sporazumu z Evropsko unijo zavezala, da bo spoštovala načela, ki jih vsebuje evropska obrestna direktiva. To pomeni, da tri četrtine davka, ki ga Švicarji zajamejo od obresti, izplačanih tujim državljanom (tujim rezidentom), odstopi njihovim domovinam (državam rezidentstva). Tako je slovenskemu proračunu za leto 2011 odstopila 440.003,64 evra davka na obresti, ki ga je zajela pri slovenskih rezidentih z bančnimi računi na svojem ozemlju. »Švica obdrži 25 odstotkov odtegnjenega davka, 75 odstotkov prihodkov pa odstopi državi članici, katere rezident je varčevalec. Ti prenosi se izvršijo vsako leto v enem obroku, najpozneje v šestih mesecih po koncu davčnega leta v Švici,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu. Takšna so po obrestni direktivi splošna pravila za države in ozemlja, ki varujejo imena varčevalcev.
Doma je davek nižji
Po sporazumu z Evropsko unijo, ki povzema načela njene obrestne direktive, je tudi Švica – enako kakor na primer Avstrija – pri rezidentih tujih držav za davek dolžna odtegniti 35 odstotkov obresti. V Sloveniji za obresti zdaj velja 20-odstotna cedularna obdavčitv – po 1. januarju bo višja, 25-odstotna. »Varčevalec z obrestnimi dohodki iz Švice ima možnost, da se prostovoljno razkrije, tako da plačilnega zastopnika v Švici pooblasti, naj o izplačilih obresti poroča slovenski davčni upravi. Tako se izogne 35 odstotkom davčnega odtegljaja v Švici.« Po sporazumu med Švicarsko konfederacijo in EU ima slovenski rezident, ki svoje obrestne dohodke iz Švice razkrije Dursu, pravico do obdavčitve po slovenski stopnji. »Kadar znesek plačane dohodnine v Švici presega dohodnino, odmerjeno po slovenskem zakonu o dohodnini, rezidentu vrnemo razliko,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu.
Zakaj imate račun v tujini?
Od ministrstva za finance (še) nismo dobili odgovora, ali se bo morda Slovenija zgledovala po svoji najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerici in se poskušala, kakor Nemčija, s Švico dogovoriti za podoben dogovor o razkritju premoženja, ki bi lahko pomagalo državni blagajni. Davčni strokovnjak Ivan Simič meni, da je najboljše zdravilo zoper račune v tujini spodbudno okolje za uspešno poslovanje v Sloveniji: »Sam prijavim vse dohodke in naložbe v tujini, plačam davke od vseh svojih svetovnih dohodkov, a imam večje težave, kakor če jih ne bi prijavil. Najprej se moramo vprašati, zakaj ima nekdo račun v tujini. Ker v Sloveniji maltretirajo ljudi, ki prijavijo vse dohodke iz tujine, ne verjamem, da jih bodo prijavili tisti, ki jih doslej niso.«
