Konkurenčni izvoz in javne naložbe dvigajo BDP

Ljubljana - Banka Slovenije je za skoraj odstotno točko, zvišala letošnjo projekcijo gospodarske rasti in Sloveniji napoveduje 2,2- odstotno povečanje gospodarstva. Za 2016 pa napoveduje prehodno ohlajanje naložb in ohranja prejšnjo, 1,8-odstotno napoved rasti.

BS je sicer pri napovedih za nekaj desetink odstotka previdnejša od Umarja, ki je prejšnji mesec napovedal 2,4-odstotno rast za letos in dvoodstotno v 2016, se pa obe inštituciji strinjata, da bosta glavni gonili letošnje rasti izvoz in visoka raven javnih naložb, financiranih z evropskimi sredstvi. BS in Umar nam oba za letos napovedujeta rahlo deflacijo, torej negativno stopnjo povprečne letne rasti cen na drobno in nato zvišanje inflacije, na približno en odstotek v letu 2016 in na 1,4 odstotka v v 2017: v BS te inflacijske napovedi združujejo s predpostavko, da se bo zasebna potrošnja v prihodnjih dveh letih vendarle okrepila in s tem vplivala na zvišanje cen.

Tveganja ostajajo

Sloveniji zdaj vse inštitucije napovedujejo stabilno in relativno počasno gospodarsko okrevanje. Seveda pa je vsaka napoved le najverjetnejši, osnovni scenarij - in v BS omenjajo, da bi bila gospodarska rast lahko nižja zaradi negotovosti tako pri izvedbi javnih naložb kot pri uspešnosti izvoznikov. Pomembno je tudi, da vladni ukrepi za konsolidacijo javnih financ in znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP ne bi zavrli gospodarske rasti. Po drugi strani pa bi bila lahko rast še višja, če bi zasebni sektor več investiral in nasploh trošil. Podjetja so zdaj nad ravnotežno stopnjo izkoriščenosti kapacitet, kar pomeni, da bodo morala kmalu začeti investirati. Na ravni gospodinjstev pa zdaj ljudje pri nas varčujejo bolj kot so v preteklosti - za zdravstvene namene, šolanje, pokojnine itd. - in manj trošijo, in tudi zato zasebne naložbe upadajo, ugotavljajo v centralni banki. Gledano v celoti, v BS za letos še napovedujejo 1,9-odstotno rast naložb, za prihodnje leto pa nato 0,1-odstoten padec in nato spet 2,3-odstotno rast v 2017.

Gospodarsko okrevanje se sicer prenaša v rast zaposlenosti in v večjo kupno moč prebivalstva, ki pa se ne prelivata v v večjo zasebno porabo, saj so nove zaposlitve negotove in čedalje bolj prekerne narave, To pomeni, da brezposelnost ostaja visoka in je čedalje bolj strukturne narave - povečuje se namreč število oseb, ki so dolgoročno brezposelne in zato težke zaposljive, s tem pa tudi ekonomija na dolgi rok izgublja svoj potencial, ugotavlja Aleš Delakorda, vodja analitsko-raziskovalnega centra v BS.

Izvoz čedalje bolj konkurenčen

Med bolj pozitivnimi premiki je ne le visoka rast izvoza, pač pa tudi čedalje večja stroškovna in tehnološka izvozna konkurenčnost Slovenije: relativni nominalni stroški dela na enoto proizvoda so namreč pri nas pod evropskim povprečjem, izvoz visokotehnološkega blaga z visoko stopnjo dodane vrednosti pa je lani pri nas naraščal precej hitreje od povprečja evrskih držav.Zelo solidna rast izvoza v zadnjih letih, ki se bo po projekcijah BS nadaljevala vsaj do leta 2017, prispeva k presežkom na tekočem računu plačilne bilance - ti naj bi se tudi v prihodnje gibali na ravni približno šestih odstotkov BDP.

Kvantitativno sproščanje z zamikom

Banka Slovenije je v okviru programa kvantitativnega sproščanja, ki ga je prejšnji mesec zagnala ECB pod vodstvom Maria Draghija odkupila za 192 milijonov evrov državnih obveznic. »Vsi takšni ukrepi delujejo s precejšnjim, vsaj polletnim zamikom, poleg tega, pa bodo na Slovenijo delovali predvsem posredno preko drugih držav, ki so že kupile večje količine teh obveznic in kjer pričakujemo povečanje trošenja in tujega povpraševanja. To bi lahko okrepilo tudi povpraševanje po slovenskih izdelkih in izvozu,« je povedal Delakorda. Po drugi strani pa bi padanje tečaja evra lahko vplivalo tudi na inflacijo, kjer je pričakovati učinke že v nekaj mesecih.