Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenske banke so si v okviru današnje druge avkcije Evropske centralne banke (ECB) za ugodna posojila sposodile 630,9 milijona evrov, so povedali na Banki Slovenije. Podatkov o številu sodelujočih bank BS ne razkriva, sporočajo pa, da je bilo sodelovanje bank na drugi avkciji večje tako po številu bank kot po obsegu izposojenih sredstev. Na prvi avkciji so slovenske banke počrpale 75,5 milijonov evrov sredstev.
Skupno sodelovanje slovenskih bank na prvih dveh operacijah ECB tako znaša 706,4 mio EUR, kar je približno tri četrtine dovoljenega začetnega obsega izposoje slovenskih bank. S tem so si banke zagotovile dodatna dolgoročnejša sredstva za kreditiranje gospodarstva. "Kljub temu zgolj razpoložljivost likvidnih sredstev ni zadosten pogoj za povečanje kreditne aktivnosti bank. Slednja je namreč odvisna tudi od njihove poslovne politike, prilagoditvenih procesov in zadolženosti na eni strani, ter od razmer v gospodarstvu, zadolženosti podjetij in konkretnih poslovnih projektov na drugi strani," sporoča Banka Slovenije.
Evropske banke so si v okviru današnje druge avkcije ECB za ugodna posojila izposodile 129,8 milijarde evrov. To je nekoliko več kot na prvi avkciji, a še vedno precej manj od razpoložljivih sredstev. Analitike je rezultat razočaral, medtem ko so v ECB bolj optimistični, poroča STA.
Na avkciji, ki jo je ECB izvedla v okviru ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja (TLTRO), je sodelovalo 306 bank. Fiksna obrestna mera za posojila znaša 0,15 odstotka. Na voljo je bilo dobrih 300 milijard evrov, večina analitikov pa je pričakovala, da si bodo banke izposodile za okoli 150 milijard evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Član izvršilnega odbora ECB Benoît Coeuré je dejal, da je bil tokratni izplen »v okviru ocen ter pričakovanj ECB in trgov«. Opozoril je tudi, da je na tokratni avkciji sodelovalo več bank kot na prvi. Analitik banke ABN Amro Nick Kounis pa je po drugi strani ocenil, da je učinek tokratne avkcije bolj podoben »majhnemu revolverju kot bazuki«.
Za posojila so se lahko potegovale tudi slovenske banke. Koliko jih je to možnost izkoristilo, za zdaj še ni znano. V Banki Koper so za STA pojasnili, da na avkciji niso sodelovali.
TLTRO tokrat temeljijo na pogoju, da morajo banke sredstva prenesti v realno gospodarstvo, ne smejo pa jih nameniti za naložbe v sektorje, kjer se kažejo znaki 'napihovanja balona', zato, denimo, ne bodo smela biti namenjena za stanovanjske kredite. Več ko bodo banke kreditirale, več denarja si bodo lahko izposodile na prihodnjih avkcijah, še poroča STA.
