Tiskane izdaje
Ko je njen prvi človek, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, prišel na zasedanje v bruseljski palači Justus Lipsius, je izrazil prepričanje, da se bo Slovenija uspešno spopadla z rezultati pregledov in stresnih testov. Načelno so v evrski skupini gotovi, da bo Slovenija zlahka kos primanjkljaju, čeprav bi znašal od štirih do pet milijard evrov, kot se neuradno namiguje v zadnjih dneh. Po besedah Dijsselbloema so od slovenske strani dobili pojasnilo, da Ljubljana ne bo potrebovala nobene zunanje pomoči.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko (tokrat ministru Urošu Čuferju poti v Bruselj niso preprečile druge obveznosti, ampak bolezen) pred zasedanjem ni hotel omenjati konkretnih številk. Časnikarje je pozval k brzdanju radovednosti. Zagotovil je, da je vlada pripravila celovit načrt ukrepanja. V njem niso predvidene samo kapitalske injekcije, ampak tudi ukrepi za utrditev bančnega sektorja na srednji in dolgi rok. V zvezi z združevanjem bank ali njihovem zaprtjem je omenil stališče Banke Slovenije, češ da ne bo novih likvidacij ali stečajev.
Pritisk na Grčijo
Zasedanje evrske skupine je bilo razmeroma kratko – sploh v primerjavi s časi zaostrovanja krize –, saj je trajalo le štiri ure. Na evrski skupine so poudarjali predvsem pozitivna gibanja, denimo izhod Irske in Španije iz rešilnega programa. V očeh komisarja za denarne zadeve Ollija Rehna je zelo pomembna izkušnja, da imajo programi prilagajanja tako začetek kot tudi konec. Tri leta po sprejetju rešilnega programa da je irski bančni sektor, ki je sprožil krizo, postal trdnejši. Kljub temu bodo upniki še nadaljevali nadzor Irske, dokler ne bo vrnjenih 75 odstotkov pomoči.
Kar veliko težav je še z Grčijo, ki se kljub rešilnemu programu v višini 240 milijard evrov le počasi začenja postavljati na noge »Veliko smo že naredili,« je v Bruslju samozavestno razlagal grški finančni minister Janis Sturnaras. Pričakuje čim prejšnji konec novega kroga pogajanj s trojko (ECB, evropska komisija, IMF), v katerem se je prejšnji teden spet zapletlo. Dijsselbloem je Sturnarasu povedal, da Grčija »mora izpolnjevati zaveze iz programa in potem bo v prihodnjih letih še dobivala našo pomoč«.
Trojka sicer še nadaljuje delo v Atenah, toda po Dijsselbloemovi oceni ni realistično pričakovati, da bo njeno delo končano pred koncem leta, saj morajo biti v praksi izpolnjene še številne zaveze. Brez soglasja trojke Grčija ne more dobiti naslednjega svežnja pomoči v višini ene milijarde evrov. Grški parlament je že sprejel proračun za prihodnje leto, ob različnih ocen novih primanjkljajev v njem pa se menda najbolj zapleta pri prestrukturiranju velikih državnih podjetij, predvsem pri zahtevani odprodaji oborožitvene industrije.
Grčija, ki bo 1. januarja prevzela polletno predsedovanje Uniji, je po drugi strani dobila kar nekaj pohval. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je omenjal boljša gibanja na področju javnih financ in gospodarske rasti (stopnje krčenje gospodarstva so čedalje nižje), kot so pričakovali pred pol leta. Težave, ki se pojavljajo, da so obvladljive. Kljub temu Helenska republika ostaja v primežu rekordne nezaposlenosti, po novem se mora spopadati še z deflacijo. Novembra so se cene v primerjavi z letom poprej znižale za 2,9 odstotka.
Uvedba bančne unije
Bolj kot s težavami kriznih držav si ključni igralci območje evra konec leta belijo glavo s postavljanjem bančne unije. Politično jo hočejo zakoličiti do božičnih počitnic. ECB se že pripravlja na prevzem pristojnosti za centralizirani nadzor večjih bank območja evra prihodnje leto (pred njim bo opravila temeljite preglede bančnega drobovja), drugi elementi bančne unije pa še ostajajo politično kočljivi. Glavno vprašanje je, kako bi območju evra uredili sistem, ki bi zagotavljal učinkovito spopadanje s težavami bank in preprečeval izbruh večjih kriz.
Tako se bodo finančni ministri celotne EU (Ecofin) na današnjem zasedanju poskušali približati kompromisu glede mehanizma sanacije in likvidacije bank. Predlog evropske komisije, po katerem bi imel Bruselj zadnjo besedo pri odločanje o zaprtju katere od bank v težavah, glede na razmerje sil v takšni obliki najbrž ne bo mogel obveljati. Nemčija ga namreč zavrača. Poleg tega je še nerešeno vprašanje, kako bi lahko deloval skupni sklad za financiranje sanacije bank. Glavna logika novega sistema ostaja: pred davkoplačevalci bodo reševanje morali plačati upniki in lastniki bank.
