Boj za (ne)samostojnost demografskega sklada

Ljubljana – Prvi predlog zakona, ki bo omogočil preoblikovanje Kapitalske družbe (Kad) v demografski rezervni sklad, naj bi bil po nekaterih informacijah pripravljen do konca septembra. Pripravlja ga ministrstvo za finance, ki naj bi v torek njegov osnutek predstavilo deležnikom, a njihovi pogledi o rešitvah se menda precej razlikujejo.

Zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) predvideva, da se mora Kad do konca leta preoblikovati v demografski sklad, ki naj bi v prihodnosti pokrival primanjkljaj pokojninske blagajne. Za oblikovanje tega sklada so se zavzemali predvsem Desus, upokojenci in sindikati.

Na ministrstvu za finance potrjujejo, da je zakon, ki bo to preobrazbo omogočil, v pripravi, a o rešitvah še nočejo javno govoriti. Tudi na Kadu pravijo, da s predlogom še niso seznanjeni, neuradno pa je mogoče izvedeti, da so pogledi o določenih rešitvah znotraj koalicije različni.

Samostojnost sklada

Prvo od nerešenih vprašanj je po naših informacijah status sklada. Na ministrstvu menda skladno z zakonom o SDH želijo centralizacijo upravljanja državnega premoženja, ki naj bi zajemala tudi demografski sklad. Razmišlja se celo o tem, da bi bil demografski sklad le investicijski sklad, ki bi ga upravljal SDH in tako ne bi imel ne uprave ne nadzornega sveta. A v Desusu, kjer za zdaj vsebine zakona ne komentirajo, vztrajajo, da mora to biti neodvisna in samostojna ustanova, kot to predvideva tudi strategija upravljanja kapitalskih naložb države. Za to pa bi bilo treba, kot je razumeti, spremeniti zakon o SDH. A na ministrstvu za finance odgovarjajo, da spremembe tega zakona za zdaj ne načrtujejo.

Druga ključna točka zakona pa so viri tega sklada. Zanj naj bi država namenila sedanje Kadovo premoženje, ki ga je za približno 900 milijonov evrov. Poleg tega naj bi sklad prejel tudi desetino kupnin od privatizacije državnih kapitalskih naložb in 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je zdaj v lasti pokojninske blagajne in je v sprejeti strategiji upravljanja uvrščena med strateške naložbe. A tudi tukaj so pogledi različni. Medtem ko upokojenci zagovarjajo, da naj sklad postane lastnik Triglava, bi nekateri nanj prenesli le upravljavske pravice. Solastnik Triglava je namreč s svojim deležem tudi SDH.

Dodatni viri še neznanka

Glavno vprašanje pa so dolgoročni dodatni viri, ki pa ostajajo neznanka. »Viri za ta sklad so lahko viri iz premoženjske bilance države, na dodatne vire davčnega značaja ni realno upati. Takšni skladi se oblikujejo, kadar imate presežke. Logika rezervnega demografskega sklada je bila povzeta iz nekaterih okolij, ki ustvarjajo viške. Mi pa imamo situacijo, ko imamo državo v deficitu, zato v teh razmerah ni realno posebej akumulirati premoženja in predvidevati dodatnih fiskalnih virov. Realno je, da se zanj nameni del premoženja – to je premoženje Kada, delež države v Zavarovalnici Triglav in del kupnin od privatizacije, vse drugo bo določil poseben zakon,« je spomladi za Delo povedal državni sekretar Metod Dragonja.

Neuradno je mogoče izvedeti, da zdaj glede na javnofinančne razmere v državi na dodatne vire ni mogoče upati. Bi pa lahko zakon te dodatne vire predvidel enkrat v prihodnosti.

V Kadu pojasnjujejo, da bodo brez dodatnih virov pokojninski blagajni težko zagotavljali kaj več od zdaj določenih 50 milijonov evrov na leto. Sedanja vrzel pokojninske blagajne pa presega milijardo evrov.