Bolje od napovedi: Slovenija lani z 1,1-odstotnim padcem BDP

Državni statistični urad je sporočil, da se je BDP v zadnjem četrtletju lani zvišal za 2,1 odstotka.

Objavljeno
28. februar 2014 09.38
Posodobljeno
28. februar 2014 09.38
zore/stilles
N. G., M. J., gospodarstvo, Je. G., Delo.si
N. G., M. J., gospodarstvo, Je. G., Delo.si

Ljubljana − Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani po prvih ocenah statističnega urada znižal za 1,1 odstotka. Padec BDP je manjši od pričakovanega. Urad za makroekonomske analize in razvoj je namreč v lanski jesenski napovedi ocenil, da se bo slovensko gospodarstvo skrčilo za 2,4 odstotka.

Manjše krčenje od pričakovanega je posledica ugodnega lanskega zadnjega četrtletja, saj se je BDP v tem kvartalu v primerjavi z istim obdobjem leta 2012 zvišal za 2,1 odstotka, so sporočili z državnega statističnega urada.

K rasti so prispevale tudi investicije

K rasti v zadnjem četrtletju so največ prispevale bruto investicije, torej bruto investicije v osnovna sredstva in spremembe zalog, skupaj 3,3 odstotne točke. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 5,9 odstotka; in sicer najbolj investicije v zgradbe in objekte, za 11,1 odstotka, in to predvsem na račun gradnje inženirskih objektov. Povečale so se tudi investicije v opremo in stroje, tokrat za 2,9 odstotka, so ugotovili državni statistiki.

Konec leta tudi okrevanje potrošnje

Statistiki so opazili tudi okrevanje končne potrošnje gospodinjstev glede na predhodno četrtletje. Potrošnja je bila sicer enaka kot pred letom, predvsem zaradi blage rasti trošenja drugih proizvodov (za 0,2 odstotka). Trošenje trajnih dobrin se je znova zmanjšalo, tokrat za 4,5 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so se tokrat zmanjšali za 1,9 odstotka, to je nekoliko manj kot v prejšnjih četrtletjih. K zmanjšanju je tokrat največ prispevalo varčevanje na področju zdravstva ter socialnega varstva.

Upoštevajoč investicijsko in končno trošenje je domače povpraševanje tokrat pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. Domače trošenje se je povečalo za tri odstotke.

Uvoz večji od izvoza

Na gospodarsko aktivnost je tudi tokrat ugodno vplival izvoz, ki se je v lanskem zadnjem četrtletju povečal za 3,7 odstotka, torej nekoliko manj kot v predhodnem četrtletju. Uvoz se je okrepil za 4,9 odstotka, predvsem zaradi uvoza energentov, motornih vozil, gradbenih storitev in svetovalnih storitev.

Skupaj je saldo zunanje trgovine tokrat zaradi visokega uvoza negativno prispeval h gospodarski rasti, in sicer 0,7 odstotne točke. Pogoji menjave so bili ugodni tudi v tem četrtletju, vendar zaradi nižanja izvoznih cen nekoliko manj kot v prejšnjih četrtletjih.

Višja dodana vrednost v večini panog

S proizvodnega vidika se je dodana vrednost povečala v večini dejavnosti. Najbolj se je povečala v gradbeništvu: za kar  7,7 odstotka. V predelovalnih dejavnostih se je po osmih zaporednih padcih tokrat povečala za 2,1 odstotka. V gostinstvu pa se je povečala nekoliko manj kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 1,4 odstotka.

Februarja 0,1-odstotna inflacija

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin februarja zvišale za 0,1 odstotka. Prav takšna je bila tudi inflacija na letni ravni. K februarski inflaciji, ki je bila nižja kot v prejšnjih letih, so prispevale predvsem nove kolekcije obleke in obutve, navzdol pa so jo potiskala cenejša goriva in maziva ter zelenjava.

Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je v februarju znašala 0,2 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada.