Plačilna (ne)disciplina: po podatkih GZS so plačilni roki v povprečju že 120 dni in več

Ljubljana – Po podatkih Bonitetne hiše I je bila novembra povprečna zamuda pri plačilih petino manjša kot oktobra in tretjino manjša kot pred letom dni, delež zamujenih računov pa se je povečal. Kaj se torej dogaja s plačilno disciplino? Se po sprejetju novele zakona o preprečevanju zamud pri plačilih izboljšuje ali se celo slabša?

Bonitetna hiša I izračunava povprečne zamude pri plačevanju v Sloveniji iz svoje baze več kot 24 milijonov plačil. Pozornost je tokrat vzbudil podatek, da je bila novembra lani povprečna zamuda pri plačanih računih le 15 dni, to je tri dni manj kot mesec dni prej in pet dni manj kot novembra 2011. Isti vir pravi, da se je po drugi strani delež zamujenih računov novembra lani povečal s 37 na 64 odstotkov, medtem ko je delež zamujenih računov novembra 2011 znašal 42 odstotkov.

»Ni razloga, da statistiki ne bi verjeli, če je opremljena z ustreznim komentarjem,« pravi izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek, ki sicer dvomi, da se plačilna disciplina v Sloveniji na splošno izboljšuje. Bolj zgovoren se ji zdi podatek, da se delež zamujenih računov povečuje, predvsem pa ji več pove dolžina plačilnih rokov. Po podatkih GZS so se v podjetjih, ki ne ponujajo ekskluzivnih, nepogrešljivih proizvodov in storitev, plačilni roki v povprečju raztegnili že na 120 dni in več. Daljšajo se tudi plačilni roki iz tujine, ampak kultura plačil iz tujine je drugačna od naše, pravi Avberškova, zamudniki se vsaj opravičijo in opredelijo nov rok.

Natančnejših svežih podatkov o plačilnih rokih na zbornici nimajo, ker so zadnjo anketo med podjetji opravili pred dobrega pol leta, ko je bila v pripravi novela zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. »Takšnih anket na GZS ne ponavljamo več, ker bi z njimi vzbudili preveč jeze med anketiranci, češ, zakaj sprašujemo, če ne moremo ničesar popraviti. Zakonodajalec namreč pri pripravi zakona ni prisluhnil našim argumentom. In zgodilo se je, kar smo napovedovali: niti obvezni pobot niti izvršnica ne učinkujeta na skrajšanje plačilnih rokov. Učinka pa ni zato, ker z zakonom nismo odpravili vzrokov, zaradi katerih se je plačilna nedisciplina razmahnila. Denarja je še vedno premalo, podjetja so prezadolžena ... Še tam, kjer denar imajo, so se prilagodili povprečnim plačilnim rokom, medtem pa denar raje obračajo.«

Država najslabša plačnica

Gospodarska zbornica je posebno kritična do države kot plačnice. Po zakonu bi morala država svoje obveznosti poravnati v najpozneje 30 dneh. Sogovornica pravi, da to določilo spoštuje v izjemnih primerih, pri nepogrešljivih artiklih, sicer pa ga mirno krši. Celo pri javnih razpisih uredi tako, da so plačilni roki precej daljši. Po anketah so pri bolj potrošnih dobrinah plačilni roki do okoli 60 dni, pri investicijah, ki jih je sicer malo, pa so daljši od 120 dni. Če se plačilo sploh opravi.

Še vedno ostajajo neporavnani računi države, zlasti pri spornih investicijah, kjer poravnavo obveznosti otežujejo insolvenčni postopki. Na GZS ne skrivajo jeze, ker njihov seznam 24 primerov neplačanih projektov, naročenih posredno ali neposredno od države, ostaja nerešen. Avberškova priznava, da so ponekod razlogi objektivni, pričakovali pa so vsaj druge ukrepe, na primer pregon kaznivih dejanj. Pa ga niso dočakali, čeprav je protikorupcijska komisija posredovala in ukrepala. Plačila ni bilo niti tam, kjer je bila terjatev nesporna. Težave so tudi z občinami, ki za izvajanje svoje politike uporabljajo tudi evropska ali druga proračunska sredstva, do katerih pa ne morejo; posel so naročile, projekt se je začel, plačila pa ni.

Virus neplačil se širi

Da se red pri plačevanju ne izboljšuje, potrjujejo tudi podatki Ajpesa. Agencija zajema samo neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov, davčnega dolga in stroškov davčne izvršbe, ne pa poslovanja med podjetji. Zadnja objava kaže, da se je število poslovnih subjektov z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad pet dni neprekinjeno od januarja do novembra lani povečalo s 5283 na 7151, torej za skoraj 40 odstotkov. Povečalo se je tudi število zadev v blokadah, povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti se je povečal za petino. Še hitreje se je poslabševalo stanje neplačil pri samostojnih podjetnikih.

Če pogledamo zneske in trajanje »zamud«, vidimo, da so številke največje v segmentu od enega do dveh let: novembra je bilo takšnih sicer malo manj kot pretekle mesece (1148), vendar se je močno povečal povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti. Med dejavnostmi je še vedno najbolj na udaru gradbeništvo, za njim pa trgovina in predelovalne dejavnosti.