Tiskane izdaje
Donald Trump je »zagodel« kapitalskim trgom. Najprej so vrednosti delnic strmo padle, po spravljivih tonih bodočega predsednika ZDA pa je že v sredo zavel nov veter. V četrtek je Dow Jones dosegel nov rekord vseh časov, v petek so rasle cene surovin. O tem, kaj premika borze, smo govorili z Luko Podlogarjem, predsednikom uprave KD Skladi.
Dan po izvolitvi Donalda Trupa za novega predsednika v ZDA so delniški indeksi močno padli. Pozneje so se sicer »popravili«, a vseeno – ali take situacije zelo vznemirijo vlagatelje?
Telefoni zvonijo tudi kakšen dan po tem, ko ljudje vidijo, da se na trgih nekaj premika. Predvsem večji vlagatelji so naše finančne svetovalce klicali že v torek, bili so zaskrbljeni zaradi dogajanja na trgu. Tako kot vsako povprečno človeško bitje tako pokažejo nekaj panike, nekaj strahu. In to je tudi tista značilnost, ki je po moje botrovala padcu na finančnih trgih v sredo zjutraj.
Takoj ko smo se zbudili, smo videli, da so se ameriške terminske pogodbe na S & P in druge indekse zelo burno odzvale in padle za tri, štiri odstotke. Zvečer se je trg sicer zaprl drugače, pozitivno – vendar smo bili čez dan priča veliki volatilnosti. Zanimivo je bilo, recimo, v farmacevtskem sektorju, kjer so nekatere delnice zrasle za osem odstotkov in več.
Zakaj?
No, iz predvolilne kampanje je bilo razvidno, da bi izvolitev Hillary Clinton lahko negativno vplivala na cene farmacevtskih izdelkov, saj je napovedala vojno visokim cenam zdravil in ponovno pogajanje o cenah, ki jih zdravstveni sistem plačuje farmacevtskim družbam. Po drugi strani pa smo videli tudi nekoliko presenetljiv odziv delnic investicijskih bank. Čeprav so prevladovale ocene, da bo zanje dobra zmaga Clintonove, se je Trump na koncu očitno »izkazal« še za boljšega.
Kako to mislite?
Na percepcijo na trgu in spremembo v pozitivno je gotovo vplival njegov govor po izvolitvi in komunikacija, ki je postala spravljivejša. Tudi nekateri analitiki so k analizi dogodkov morda pristopili bolj razumsko kot prej. Spraševati so se začeli, kaj se bo spremenilo, saj konec koncev državo vodi velik in utečen aparat, predsednik pa ni edini in popolnoma odločilni dejavnik.
Luka Podlogar Foto: Roman Šipić/Delo
Pomemben pa najbrž je. Kaj se ni trg zelo burno in negativno odzval prav na to, kar smo poslušali v Trumpovi kampanji? Ko pa je kot izvoljeni zavzel neko spravljivo stališče, naj bi pa kar verjeli, da bo zdaj veljalo to drugo?
V resnici je to problem. Naša človeška presoja včasih odpove – strah, panika, kratkoročno gledanje, neupoštevanje ekonomskih spremenljivk nas lahko zapeljejo v večja nihanja na trgih. Vaša ocena je seveda razumljiva. V predvolilni bitki je Trump res napovedoval nekaj kontroverznih, nekonvencionalnih ukrepov, tudi njegova ekonomska politika včasih sama s sabo v nasprotje. Kakšne pa bodo spremembe, ki jih bo uvedel, je nemogoče napovedati. Spremljati bomo morali, kaj se bo dogajalo v ekonomiji in potem sproti presojati, kako se pozicionirati.
Kako pa na zelo volatilen odziv trgov ob ameriških volitvah vpliva dejstvo, da se vse bolj uveljavlja trgovanje z računalniškimi algoritmi?
Za vsa ta nekoliko panična gibanja na trgih, ki so se letos dogajala tudi v zvezi z brexitom, je težko reči, rezultat česa so. Po eni strani je seveda res vse več trgovanja z algoritmi, vse več je tudi avtomatskega trgovanja na splošno. Ampak velik del avtomatskega trgovanja je povezan z razširjenostjo skladov ETF, ki se morajo usklajevati z indeksi, ki jim sledijo. Zato je tu trgovanje avtomatizirano.
Tisti pravi algoritmi pa so druga stvar. Lahko so dobro napisani ali pa tudi ne. To je prva komponenta, ki je pomembna pri tem, kako se odzovejo na trgu. Druga komponenta je, ali ima veliko ljudi podobne algoritme. Slabo napisani algoritmi ali uporaba med seboj zelo podobnih algoritmov lahko vodi v zelo velika nihanja.
Zakaj? Potisnejo trg v eno smer, ko nastopi »točka preloma«?
To je lahko eden od razlogov. Ne smemo pa pozabiti, da velik del trgovanja še vedno sprožijo ljudje, in to na trgu, ki je manj likviden, kot je bil včasih. Ne smemo vseh velikih nihanj prevaliti na algoritme. Prepogosto ne upoštevamo, da nižja likvidnost zelo pomembno vpliva na večje nihaje. Poleg tega zaradi regulative na trgih ni več nekaterih blažilcev, ki so včasih obstajali. Regulatorji v Ameriki in Evropis so investicijskim bankam odvzeli nekatere funkcije, ki bi lahko blažile gibanje na trgih.
Kaj to konkretno pomeni?
Na primer, specializiranih posrednikov (»specialist traders«), ki so skrbeli za likvidnost posameznih delnic zdaj ni več. Bistveno okrnjeno je tudi trgovanje investicijskih bank za lasten račun. To sta bila dva dejavnika, ki sta prej blažila gibanja tečajev, predvsem pri večjih delnicah. Poleg tega je manjša likvidnost ....
... manjša v kakšnem kontektsu?
V primerjavi z leti pred tem, recimo. Tudi zato je mogoče trditi, da so samo algoritmi povzročitelji velikih nihanj, ni nujno pravilno. Pri brexitu in pri rezultatih ameriških volitev smo gotovo bili priča človeškemu dejavniku. Če ste gledali, kako so se med Trumpovim govorom po izvolitvi začeli obračati borzni indeksi …
Saj prav zato sprašujem, na podlagi česa s kolegi kot profesionalci pri upravljanju naložb izvolitev določenega kandidata ocenjevali za veliko tveganje pri padcu delnic in to potem ocenili drugače, ko je isti človek nenadoma začel govoriti spravljivo?
V našem poslu je tako. Nekaj je trgovanje na podlagi fundamentalnih analiz, kjer, recimo, na podlagi kratkoročnih sprememb ne bi trgoval. Drugo pa je kratkoročno trgovanje. Pri tem lahko dobro zadeneš ali pa ne. Mi smo bili načelno pozicionirani nekoliko bolj na varni strani in nam je uspelo nekaj trgovalnega momenta v sredo kar dobro izkoristiti. Pri takem trgovanju je popolnoma vseeno, kaj se dogaja na trgih, ker se trguje na podlagi nekega sentimenta. Dober upravitelj to izkoristi, seveda v korist vlagateljev.
Ključne odločitve torej le sprejemajo ljudje, upravljavci skladov. Zakaj pa mislite, da je postala tako živahna razprava, da so k veliki volatilnosti precej prispevali algoritmi?
Algoritmi so zelo različni in jih ne moremo vreči v en koš. Algoritem naredi tisto, kar vanj sprogramira človek. Za negativne vplive, ki bi jih lahko pripisali algoritmom, lahko rečemo, da so povezani s tem, da so mogoče napačno sprogramirani ali pa da uporablja iste algoritme veliko ljudi.
Kaj pa to pomeni, da je algoritem slabo sprogramiran?
Recimo, da ima v programski kodi kakšne hibe, ki pripeljejo do situacij, kot si bili zlomi tečajev (»flash crash«). Jaz bi si skoraj upal postaviti nekoliko kontroverzno trditev – dobro napisani algoritmi bodo lahko, ob predpostavki primerne likvidnosti na trgih, v prihodnosti ublažili ta nora nihanja na trgih, ker bodo iz trgovanja odvzeli določene emocije.
Lahko navedem primer naših lastnih algoritmov, ki temeljijo na umetni inteligenci in jih uporabljamo za upravljanje naših portfeljev. Tako na začetku leta, pred brexitom, po brexitu in pred ameriškimi volitvami so bili algoritmi pozicionirani prav tam, kjer jih človek s svojimi strahovi morda ne bi pozicioniral.
Ja?
In v vseh teh primerih je bilo, kot da je imel ta sistem upravljanja z umetno inteligenco prav. Neverjetno. Ampak zakaj? Ker v to orodje niso vgrajene emocije, ampak temelji predvsem na spremljanju dogajanja na kapitalskih trgih.
Torej se algoritem na opredeljuje do tega, ali ti je Trump všeč ali ne …
Tako. No, lahko bi naredili tudi takega, ki bi bil zelo kratkoročen in bi deloval na sentimentu trga ter izvajal zelo aktivno trgovanje. Spremljal bi lahko izraze na obrazih pomembnih ljudi, analiziral zadetke na internetnih iskalnikih, objave na družabnih omrečjih in iz tega poskušal povzeti sentiment, na podlagi katerega lahko trguje.
Ločiti moramo algoritme, ki pomenijo avtomatizirano trgovanje in niso »pametni« ter sisteme, ki prihajajo v ospredje in kjer gre za večjo stopnjo uporabe umetne inteligence ter kjer je sam namen sistemov, da zamenjujejo človeka, saj nadomeščajo človeške možgane.
Dodajajo sposobnost analize ogromne količine podatkov, ki jih človek sam ne bi bil sposoben obdelati. Dobra stvar je, da je emocionalno trgovanje pri teh sistemih izvzeto iz enačbe. Pri uporabi pametnih algoritmov bi v prihodnosti morda celo lahko napovedali nižjo volatilnost na trgih, ne višjo.
Kakšen delež trgovanja na svetu pa je opravljen z algoritmi?
To je težko reči. Ocena je, da je več kot dve tretjini trgovanja avtomatskega – veliko seveda zaradi ETF in podobnih produktov. Pri teh ne gre za pametne sisteme, gre le za avtomatizacijo operacij. Vendar pa vse več pametnih upravljavcev, največjih na svetu, uporablja za trgovanje sisteme umetne inteligence. Število novih modelov ali trgovalnih sistemov, ki jih lahko odkrije človek, je vse nižje.
Tako veliko je igralcev na trgu, da vsaka ideja zelo ne deluje več in jo morajo igralci zavreči. Računalnik z umetno inteligenco pa daje priložnost, da se nabor podatkov, ki jih lahko analiziramo, bistveno razširi. S tem potem lahko najdemo nove sisteme trgovanja. Zato začenjajo ta pristop uporabljati vsi, saj gre tudi za obstanek na trgu.
Se vam zdi, da dogodki z velikimi nihanji, ko ni jasno, kaj jih povzroča, lahko omajajo zaupanje vlagateljev?
Mislim, da povprečni vlagatelj še vedno želi preprosto dobro upravljan portfelj. In ga ne zanima, kako mi to upravljamo. Pričakujejo donos. Ali mi upravljamo z računalniki ali se samostojno odločajo upravitelji, to za malega vlagatelja ni tako zelo bistveno. Institucionalni vlagatelji se že malo bolj zanimajo – kako obvladujemo tveganja, na podlagi katerih parametrov, kakšen je naš proces odločanja.
So to tudi tisti, ki vas v nekoliko bolj kritičnih trenutkih kličejo?
Veste, kdo kliče? Predvsem večji mali vlagatelji. Fizične osebe. Sprašujejo, kaj se dogaja, je kaj treba narediti, naj preložim? Ne, potem ni kaj narediti, po toči zvoniti je prepozno. Panike pri institucionalnih vlagateljih pa ne vidim.
