Tiskane izdaje
Ljubljana - Včeraj popoldne je odbor Evropske komisije zasedal in tudi dejansko Sloveniji odmrznil še zadržanih 248 milijonov evrov. Možnost, da bo Bruslej Sloveniji sredstva sprostil že konec tedna, je sredi tedna sicer napovedal Walter Deffaa, generalni direktor direktorata Evropske komisije (EK) za regionalno in mestno politiko ob obisku v Ljubljani, kakor je takrat poročala STA.
EK je Sloveniji sredstva zadržala marca letos; v višini 185 milijonov evrov in potem vsa nadaljnja izplačila, ki jih je Slovenija iz svojega proračuna izplačevala slovenskim porabnikom evropskih sredstev za njihove zahtevke. Zaradi tega se je vsota zamrznjenih sredstev vzpenjala, govorilo se je že o več kakor 400 zamrznjenih milijonih, ogrožena pa je bila skoraj milijarda, kolikor bi naj predvidoma letos Slovenija počrpala iz Bruslja.
Po številnih poajsnjevanjih, zagovoirh, popravnih izpitih in »pogajanjih« v Bruslju je EK septembra Sloveniji že nakazala 183 milijonov evrov, včerajšnja dokončna odmrznitev pa naj bi pomenila, da se v prihodnjih dneh pričakuje priliv še 248 milijonov evrov. Skupaj torej 430 milijonov evrov.
Finančni popravki
Slovenija bo morala za napake, ki so jih ugotovili v Bruslju, plačati finančne popravke. Iz ministrstva za finance so za Delo odgovorili, da bo dodatni finančni popravek, povezan s spornim članstvom v inženirski zbornici, visok 6,2 milijona evrov, za napake pri projektu Pragersko Hodoš bo treba odšteti 1,9 milijona evrov, potem 1,7 milijona evrov za napake pri gradnji mariborske medicinske fakultete in še 635.662 evra za napake pri gradnji širokopasovnega interneta v Mokronogu in okolici. Skupaj se je teh korekcij nabralo že za več kakor 10,4 milijona evrov.
Ob tem je tudi treba upoštevati, da so se bataljoni raznih služb ukvarjali z iskanjem napak, zakaj nam je Bruselj sredstva sploh zamrznil, namesto, da bi ga porabili za kvalitetno servisiranje in pospeševanje črpanja. Kakor smo že pisali, je morala Slovenija zaradi teh napak pregledati med drugim vsaj 300 javnih naročil in kot je pred dnevi dejal Bojan Suvorov, direktor urada za kohezijsko politiko, so ugotovili 89 diskriminatornih primerov.
Pospeški
Črpanje EU sredstev se je v zadnjem mesecu, zlasti ko je vajeti SVRK vzela v roke ministrica Violeta Bulc, pospešilo. Če so še sredi septembra izgledali čezmejni projekti med Slovenijo in Hrvaško 38 njih, vrednih skupaj 11 milijonov evrov takorekoč izgubljeni, so, če se pošalimo, podpisali »pogodbo na dan«, da smo zdaj pri rezultatu, pri katerem jih je od 38 že 34 podpisanih.
Že za prihodnji teden pa na SVRK napovedujejo podpis še dveh čezmejnih pogodb, medtem ko sta še dve preostali v »pisnem postopku potrditve sprememb s strani Skupnega nadzornega organa.« Hiti se tudi z drugimi projekti: samo v zadnjih dveh mesecih je bilo podpisanih pet projektov, kakor jih navajamo v tabeli med fotografijami zgoraj.
Glavne številke
A na koncu so pomembne glavne številke, ki kažejo, kako se 4,1 milijarde evrov težka malha evropskih sredstev, namenjena Sloveniji za obdobje 2007-2013, vendarle pospešeno črpa. Do zadnjega septembra je bilo iz slovenskega proračuna izplačanih za projekte iz te »malhe« dobre 3 milijarde evrov, v slovenski proračun pa iz bruseljskega povrnjenih 2,6 milijarde evrov.
Verjetno bi lahko bila ta številka še višja, če se ne bi zapletali z zgoraj opisanimi zamrznitvami. Kakorkoli: Najboljši rezultat pri črpanju imajo projekti iz operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR): za celoten OP je bilo namenjenih 1,7 milijarde evrov, iz slovenskega proračuna so bili izplačani že 87-odstotno, iz bruseljskega pa 80-odstotno.
Operativni program razvoja človeških virov (OP RČV) je bil težak dobrih 755 milijonov evrov, iz domačega proračuna je bilo izplačanih 83 odstotkov in iz evropskega 76. V najslabšem stanju je operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) iz katerega je bilo doslej iz slovenskega proračuna za te projekte izplačano zgolj 56 odstotkov in iz evropskega komaj 40.
