Bruselj: Slovenija spet gospodarsko uravnotežena

Napredek na številnih področjih, staranje kot velik izziv, privatizacija NLB ostaja ključna naloga.
Objavljeno
07. marec 2018 13.17
afp/BELGIUM-EU-VOTE
Peter Žerjavič, Bruselj, Miha Jenko
Peter Žerjavič, Bruselj, Miha Jenko

Bruselj – Slovenija je po dolgih letih izšla iz postopka ugotavljanja makroekonomskih neravnotežij, ki ga na podlagi kriznih izkušenj vodi evropska komisija.

»Odličen dan za Slovenijo,« je ocenila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Izstop iz postopka je po njenih besedah posledica konkretnih rezultatov zadnjih let. Ključne točke v njenih očeh so: rast BDP, izboljšanje bančnega sistema in krepitev trga dela. Tako je v Sloveniji manj ljudi brezposelnih, na robu revščine ali socialno izključenih.

Podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis je čestital Sloveniji in njenim prebivalcem za opravljeno delo pri krepitvi temeljev slovenskega gospodarstva. »To kaže ne samo trdno rast, Slovenija je popravila tudi makroekonomska neravnotežja. Slovenija ima zdaj vse, da zraste v močno gospodarstvo v srcu Evrope. Ostanite na tej poti!« je sporočil.

»V Sloveniji so čezmerna makroekonomska neravnotežja. Hitro je treba ukrepati, da se ustavi njihova hitra krepitev in da se začnejo odpravljati,« je 10. aprila 2013 ugotavljala evropska komisija. Opozarjali so tveganja, povezana z zadolženostjo podjetij in bančnimi bilancami. Pričakovana je bila sanacija bank in privatizacijo.

Tudi leto pozneje so ugotavljali čezmerna neravnotežja. V obeh letih so se Bruslju le odločili, da ne sprožijo posebnega postopka proti Sloveniji, ki ga imajo na razpolago. Slovenija je bila še lani med dvanajstimi članicami, v katerih so bila ugotovljena različna neravnotežja, zato je bil opravljen temeljit pregled.

Njegove ugotovitve so bile podlaga za končanje postopkov. Ključna ugotovitev je, da je Sloveniji spet uspelo vzpostaviti ravnotežje. Tako se odpravljajo njihovi vzroki, ki so v Sloveniji pripeljali do krize.

Med drugim ugotavljajo napredek Slovenije na fiskalnem področju, v bančnem sektorju, glede zadolženosti podjetij. Lani se je delež slabih posojil znižal za tretjino. Tudi na trgu dela je v očeh evropske komisije opazen napredek. Prostora naj bi bilo za še višjo gospodarsko rast.

Privatizacija NLB ključna

Izzivov je še kar nekaj. »Privatizacija NLB ostaja ključna, da bi se ognili morebitnemu prihodnjemu neustreznemu podeljevanju posojil in da bi zagotovili njeno dolgoročno preživetje,« so zapisali v analizi.

Poleg tega vnovič opozarjajo na izzive, povezane s staranjem, na pokojninski sistem in dolgotrajno oskrbo s pritiskom na javne finance. Tudi zaposlenost starejših je med najnižjimi v EU. Zdravstveni sistem naj bi potreboval stabilno financiranje.

V evropski komisiji so še poudarili bolje upravljanje podjetij v državni lasti in zmanjšanje sodnih zaostankov.

»Kot je pokazala kriza v Sloveniji leta 2013, ohranjanje visoke ravni vpletenosti države (v finančnem sektorju) utegne na dolgi rok predstavljati nekaj tveganja za finančno stabilnost, gospodarsko učinkovitost in javne finance,« v podrobni analizi pišejo strokovnjaki evropske komisije. Poudarjajo, da ima država znaten delež v finančnem sektorju z deleži v NLB, Abanki-Celje in Savi RE.

»Nedavni razvoj kaže, da je malo politične volje za izboljšanje položaja,« pišejo analitiki. Vladi namreč ni uspelo privatizirati vsaj 50 odstotkov NLB do konca leta 2017, kot se je zavezala. Omenjajo tudi sta bila zavrnjena dva poskusa tuje zavarovalniške skupine, da poveča svoj delež v Sava Re.

»Zelo pozitivno, a vlada ni naredila resnih prebojev«

 »Poročilo evropske komisije, da Slovenija ni več država z makroekonomskimi neravnotežji, je nedvomno zelo pozitivno za nas. Komisija sporoča, da je Slovenija kot edina od dvanajstih članic Unije, ki so bile predmet podrobnejšega pregleda, dosegla stanje, ko je mogoče oceniti, da v državi ne obstajajo več makroekonomska neravnotežja,« je novico iz Bruslja komentiral ekonomist Mojmir Mrak.

V razmerah izrazito pozitivne gospodarske rasti so bile ključne izboljšave na treh področjih, ki so bila vir presežnih makroekonomskih neravnotežij. »Gre za odpravljanje velikih slabosti v bančnem sektorju, vključno z zmanjševanjem deleža slabih kreditov v aktivi bank, za odpravo presežne zadolženosti podjetniškega sektorja in za fiskalno stabilizacijo, zaznamovano s trendom zniževanja javnega dolga v deležu v BDP. Nekatere pozitivne spremembe so bile tudi na trgu dela, državi je uspelo vzdrževati mednarodno konkurenčnost.«

A Mrak poudarja, da je pozitivno sporočilo komisije treba pogledati tudi v kontekstu tistega, kar naš še čaka oziroma kar ni bilo storjeno. »Gre predvsem za tiste srednjeročne in dolgoročne javnofinančne izzive, s katerimi se spopada Slovenija kot država z izrazito hitro starajočim se prebivalstvom. Komisija upravičeno opozarja, da moramo še naprej reformirati pokojninski sistem in še zlasti zdravstveni sistem. S tem se je mogoče strinjati in obžalovati je, da sedanji vladni koaliciji ni uspelo narediti resnih prebojev, kljub prioriteti, ki jo je imela zdravstvena reforma v koalicijski pogodbi, ter udobni večini v parlamentu, na tem področju. Upati je tudi, da predvolilni čas ne bo povzročil nekaterih novih fiskalnih neravnotežij, zaradi katerih nas bi v prihodnosti bolela glava.«

Pregled je za Slovenijo pokazal, da smo na pravi poti, ki jo je treba nadaljevati, so se odzvali tudi na ministrstvu za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman kjer prav tako poudarjajo, da se moramo posvetiti strukturnim reformam, vezanim na demografska tveganja. »V najkrajšem možnem času moramo sprejeti ukrepe za dolgoročno vzdržnost javnih financ, predvsem na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, saj bo zaradi staranja prebivalstva največji pritisk na financiranje na teh področjih. Prav tako moramo nadaljevati delom na področju produktivnosti in konkurenčnosti, zagotavljati moramo t. i. zdravo rast s kakovostnimi ukrepi in spodbudnim institucionalnim okoljem.«