Tiskane izdaje
Svet Banke Slovenije (BS), ki je danes obravnaval informacijo o poteku projekta, ugotavlja, da ta teče v skladu s priporočili ECB. Podjetjem, ki so jih na (še vedno skrivnostni) seznam uvrstile banke, naj bi omogočili, da bodo lahko izpeljale prestrukturiranje in postale bolj konkurenčne na tujih trgih, s tem pa se bodo izboljšali tudi bodoči denarni tokovi.
Pogoj za to je proticiklično delovanje centralne banke, namreč moratorij na slabitve in zmanjšanje pritiska na kapital, kot tudi usklajeno sodelovanje vseh bank upnic v odnosu do posameznega podjetja. Potrebne pa bodo tudi ustrezne zakonske spremembe in spodbude države. Svet BS je danes oblikoval nekaj novih konkretnih pobud, ki jih bo zakonodajalcu posredoval še v ta teden, zadevajo pa zakonske rešitve s postopki pospešenega oziroma izvensodnega prestrukturiranja podjetij (prinaša jih novela insolvenčnega zakona).
Svet BS je med drugim pozval banke in podjetja, pri katerih so skupaj ugotovili realne možnosti za prestrukturiranje, naj se aktivno lotijo teh procesov. Vlada pa naj jih podpre s primernim instrumentarijem: ponudi naj jim garancijske sheme, pri čemer naj sproti nadzira izpolnjevanje zavez iz prestrukturiranja, predvsem predvidene bodoče denarne tokove. Pogoj za izdajo garancije naj bo polna transparentnost.Iz pogovorov s posameznimi podjetji s seznama je bilo mogoče razbrati največje šibke točke slovenske gospodarske politike; svet BS zato poziva državo, naj ugotovitve upošteva pri snovanju strategije gospodarskega razvoja.
Projekt je razgalil tudi temeljni problem slovenskega odnosa do lastnine. Ob prestrukturiranju naj tako v podjetje vstopijo odgovorni lastniki, saj je na dolgi rok - ob ustrezni zakonododaji - to tudi pogoj za uspešno konsolidacijo bank in javnih financ. Država kot lastnica s centraliziranim upravljanjem državnega premoženja pa naj se tam, kjer ne more prispevati več kot tržni udeleženci, postopoma umakne iz lastništva, svetuje BS.
